Leto v znamenju Lune in umetne inteligence
Tudi v letu, v katero smo zakorakali, bomo spremljali razvoj umetne inteligence in poskuse politike, kako jo nadzorovati, El Niño bi lahko svetovne temperature pognal še nad ravni, ki smo jih izmerili lani, številne sonde pa bodo skušale pristati na Luni.
Lani so vlade po vsem svetu skušale povečati nadzor nad razvojem umetne inteligence, ki je v tem obdobju postala glavna tema pogovorov. Google bo letos predstavil najmočnejšo različico svojega velikega jezikovnega modela gemini ultra, ki naj bi bil precej boljši od razvpitega modela gpt4 podjetja OpenAI. Po drugi strani se množijo raziskave, kam vodi razvoj in ali smo že blizu temu, da nas bo umetna inteligenca prekosila. Za zdaj se potrjuje, da smo od splošne umetne inteligence (AGI) še precej daleč.
Veliki jezikovni modeli povzročajo skrb vzbujajočo problematiko, od tega, da kradejo avtorsko zaščitena besedila in slike, do tega, da so pristranski in da še vedno lažejo. Tehnološki velikani bodo letos, kot so zapisali v reviji MIT Technology Review, skušali karseda veliko denarja potegniti iz svojih jezikovnih modelov, tako da bodo dovolili drugim podjetjem, da razvijejo manjše in bolj obvladljive klepetalnike za specifične naloge.
Po drugi strani pa se bodo razvijalci modelov preizkušali, kako dobri so ti v pretvarjanju besedila v videoposnetke. Če z dobrim besedilnim ukazom gptji izrišejo izvrstne fotorealistične slike, je lani izdelava videoposnetkov še precej šepala, so zapisali v reviji MIT Technology Review, vendar tehnologija bliskovito napreduje. Najnovejša različica modela podjetja Runway gen-2 že generira osupljive, sicer le nekaj sekund dolge posnetke. Gotovo se bo odprla nova fronta, kaj lahko takšna tehnologija pomeni za filmske ustvarjalce, napovedujejo pri reviji.
V tem letu bomo lahko tudi spremljali, kako bo umetna inteligenca mešala štrene na volitvah. Junija bodo evropske volitve, novembra v ZDA predsedniške. Že v preteklosti so bile lažne novice, dezinformacije in globoki ponaredki velik problem, zdaj pa jih je ustvarjati še toliko lažje. Na voljo so aplikacije, s katerimi je mogoče brez velikega truda ali znanja ustvarjati besedila in fotografije, ki lahko škodijo eni ali drugi strani.
Podnebna kriza
Združeni narodi so pred dnevi izdali nič kaj dobro napoved, saj pravijo, da bo podnebna kriza v letošnjem letu še naprej vse bolj kazala zobe, cene hrane utegnejo poleteti v nebo, veliko bi lahko bilo ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebna kriza bo zamajala kmetijstvo, turizem in navsezadnje geopolitično stabilnost, zlasti v Afriki, so zapisali v poročilu. Velik vpliv na globalne temperature in vremensko dogajanje bo imel El Niño, anomalija, zaradi katere se segrevajo površinske vode zahodnega dela Tihega oceana. El Niño bo vplival na padavinske vzorce v Aziji, posledično bodo nekatera območja poplavljena, druga se bodo spopadala s sušo. Ta bi lahko prizadela velika območja tudi v Srednji Ameriki, južni Afriki, Sahelu in Avstraliji. El Niño zavira sposobnost oceanov, da bi vsrkali odvečno toploto.
Dolgotrajni covid
Čeprav smo se otresli pandemije koronavirusa sars-cov-2, virus še vedno opleta z repom, milijoni ljudi pa se spoprijemajo z dolgotrajnim covidom, katerega simptomi so med drugim huda utrujenost, glavobol in težave z dihanjem. Za zdaj ni na voljo nobenega uspešnega zdravila, bolniki in zdravniki eksperimentirajo z različnimi, čeprav lahko tako zdravljenje prinese hude stranske učinke. Kot poroča revija Science, bi letos lahko spremljali prve resne klinične študije proti dolgotrajnemu covidu. Konec lanskega leta so raziskave pokazale, da paxlovid, na katerega so veliko stavili, proti tej obliki bolezni pravzaprav ni učinkovit. Ni se jasno pokazalo, da bi to zdravilo preprečilo, da bi cepljeni pozneje zboleli za dolgotrajnim covidom. Raziskovalci upajo, da bodo vendarle odkrili zdravilo ali pa vsaj natančno raziskali, zakaj do dolgega covida pride, in tako dobili ideje, kako naprej.
Na Luno!
Slovenija bo predvidoma letos postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije.
Zanimivo in vznemirljivo pa bo seveda v vesolju. V ponedeljek so uspešno izstrelili novo raketo vulcan centaur podjetja United Launch Alliance (Ula), proti Luni je ponesla pristajalnik Peregrine, ki ga je sestavilo zasebno podjetje Astrobotic s finančno pomočjo Nase, ki je prispevala tudi več znanstvenih instrumentov za odpravo. Toda na Peregrinu je nastala okvara, zaradi katere je izteklo gorivo. Po prvih ugotovitvah se je pokvaril ventil med helijem in kisikom. Ekipa Astrobotica je plovilo sicer uspešno obrnila proti Soncu, da so solarni paneli črpali vsaj energijo za baterije, a sonda kljub vsemu ne bo prišla daleč, vsekakor ne do površja Lune. Skušali bodo zbrati kar največ podatkov, saj jih letos čaka še ena odprava na Luno. Vprašanje pa pravzaprav je, kako bi lahko ta anomalija zamaknila vse druge načrte.
Čez nekaj dni bo na Luni skušal pristati japonski Slim. Japonska vesoljska agencija Jaxa ga je skupaj z rentgenskim teleskopom XRISM izstrelila 6. septembra, pristati naj bi poskušal 19. januarja. Če bo Slimu uspelo, bo Japonska (šele) peta država, ki bo uspešno pristala na površju našega naravnega satelita.
Lunarnih odprav bo letos torej kar precej. Konec februarja bodo proti Luni z raketo falcon 9 podjetja Spacex poslali pristajalnik Nova-C zasebnega podjetja Intuitive Machines, ki mu je pri odpravi prav tako finančno pomagala Nasa. Konec lanskega leta je še kazalo, da bo izstrelitev že v začetku januarja, a zaradi zamika pri izstrelitvi vulcana se je zamaknila tudi ta. Nova-C bo skušal pristati na obrobju kraterja Malapert v bližini južnega pola.
Južni pol Lune bo konec leta skušal osvojiti tudi Nasin rover Viper. Robotsko vozilo, veliko kot avtomobilček za golf in z maso slabe pol tone, bodo tja dostavili s pristajalnikom Griffin podjetja Astrobotic. Viper bo pravzaprav šele prvo robotsko vozilo za ZDA, legendarne buggyje so upravljali astronavti. Njegova naloga bo analizirati led na površju in pod njim, da bodo izrisali zemljevid, kje je ta pomembni vir in v kakšni obliki. Na podlagi teh podatkov se bodo namreč odločali, kje bodo pristali astronavti v prihodnjih odpravah v programu Artemis in kje bodo postavili oporišča za dolgotrajnejše odprave. Viper bo na Luni predvidoma preživel sto dni, čakajo pa ga skrajne razmere, v katerih bo morala zdržati grelna oprema. Med lunarnim dnevom, ki traja 14 dni, in enako dolgo nočjo so namreč velike temperaturne razlike, podnevi se lahko ogreje čez 100 stopinj Celzija, ponoči pa se na južnem polu temperatura spusti globoko pod ledišče, do –230 stopinj Celzija. Izstrelitev Viperja je predvidena za november.
Nasa medtem vlaga tudi v manjše odprave, ki so se v zadnjih letih izkazale za zelo učinkovite, tako stroškovno kot znanstveno. Sredi leta se bo proti Luni odpravil satelit Lunar Trailblazer, ki bo podobno kot Viper iskal vodo, le s to razliko, da bo krožil okoli Lune. Satelitek bo sekundarni tovor pri odpravi, katere prvi cilj bo spraviti vrtalnik Prime 1 na južni pol. Prime 1 bodo na površje skušali spraviti s pristajalnikom podjetja Intuitive Machines, zato bo februarski poskus pristajanja z Novo-C še kako pomemben za to odpravo. Če se bo zapletlo pri katerikoli od naštetih izstrelitev, bi se lahko vse druge zamaknile.
Nam nevidno stran Lune bo skušala znova osvojiti kitajska odprava Chang'e 6. Izstrelitev je predvidena maja. Gre pa za povratno odpravo. Potem ko so Kitajci konec leta 2020 uspešno dostavili vzorce z Lune na Zemljo z odpravo številka pet, bodo tokrat poskušali prvič v zgodovini nabrati vzorce na nam nevidni strani, kjer je januarja 2019 pristal Chang'e 4.
Vse ameriške odprave so del programa Artemis, ko bo človek znova stopil na Luno. Do nedavna je veljalo, da bo konec letošnjega leta stekla odprava Artemis 2, a že dlje časa je kazalo, da je zamud pri razvoju opreme preveč, da bi se to uresničilo. V torek je Nasin administrator Bill Nelson potrdil domneve in napovedal novo časovnico odprav Artemis 2, 3 in 4. Na teh bo namreč posadka, zato napak ne sme biti. Varnost posadke je glavna prioriteta, je poudaril Nelson. Nasa zdaj Artemis 2, ko bo četverica astronavtov poletela okoli Lune, načrtuje septembra 2025, Artemis 3, ko bodo astronavti stopili na površje Lune v bližini južnega pola, septembra 2026, Artemis 4, ki vključuje tudi vmesno postajo Gateway, pa bo stekla leta 2028. Več napak je pri kapsuli orion, med drugim z baterijami, prezračevanjem in sistemom za nadzor temperature, za Artemis 3 še ni pripravljen modul za pristajanje na površju Lune. Pristali bodo namreč s starshipom podjetja Spacex. Lani je podjetju sicer uspelo dvakrat izstreliti raketo, vendar se je obakrat končalo z eksplozijo. Spacex mora zagotoviti uspešno delovanje rakete in pristajanje, Nasa pričakuje, da se bo izšlo do predvidenega datuma. Seveda pa ni rečeno, da se bo res.
Druge lune in asteroid
Oktobra bo končno poletela skoraj pet milijard evrov vredna Nasina sonda Europe Clipper. Do Jupitrove lune Evropa bo po načrtih pripotovala leta 2030 in nato iskala odgovor, ali se je na njej razvilo življenje. Jupitrova luna, ki je nekoliko manjša od naše, je prekrita z ledom, pod debelo plastjo pa se skriva slani ocean. Raziskovalci menijo, da je v njem dvakrat več vode kot v vseh oceanih na Zemlji. Glavno vprašanje pa kajpada je, ali so razmere ustrezne za razvoj živih bitij.
Jaxa bo septembra izstrelila še sondo MMX ali raziskovalca Marsovih lun. Fobos in Deimos (strah in groza) sta krompirjasto oblikovani luni. MMX bo raziskoval njun izvor, vprašanje je, ali je Mars kasneje ujel asteroida s svojo gravitacijo ali pa gre za ostanke materiala, ki je v tirnici okoli Marsa ostal po koncu oblikovanja planeta. Sonda bo lunici opazovala tri leta, predvidena sta tudi drzno pristajanje na Fobosu in pobiranje vzorcev, ki naj bi jih nato sonda dostavila na Zemljo.
Evropska vesoljska agencija (Esa) bo oktobra v vesolje poslala sondo Hera, odpravila se bo pogledat asteroid Didmos in njegovo lunico Dimorfos, v katero se je leta 2022 zaletela Nasina sonda Dart. Trk je lunico rahlo premaknil in ji spremenil tirnico okoli večjega asteroida. Človek je tako uspešno testiral planetarni obrambni sistem, s katerim se bomo morda nekega dne ubranili pred uničujočim asteroidom. Hera bo dvojni sistem dosegla leta 2026 in natančno preučila njegove fizične lastnosti in učinke trka z Dartom.
Med zanimivejšimi odpravami bodo (po vseh zapletih končno) izstrelitev kapsule starliner s posadko do mednarodne vesoljske postaje, na odpravi bo letela astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, junija bo krstni polet doživela evropska raketa ariane 6, avgusta pa nova raketa podjetja Blue Origin new glenn, z izstrelitvami kot za stavo bo nadaljeval Spacex – seveda se najbolj pričakuje res uspešen polet starshipa, aprila naj bi krstni polet doživelo tudi raketoplanom podobno vesoljsko letalo dream chaser podjetja Sierra Space. Plovilo je sicer v končni fazi namenjeno letenju posadke, a tokrat bo šlo za tovorno različico.
Naravni pojavi
Če vas bo aprila pot zanesla čez lužo, boste lahko uživali v veličastnem plesu Sonca, Lune in Zemlje, 8. aprila bo namreč v pasu od Mehike do Labradorja v Kanadi viden popolni sončni mrk. V Sloveniji pa bomo lahko 18. septembra opazovali delni lunin mrk. Ta žal ne bo izrazit, saj bo Luna potovala pretežno skozi Zemljino polsenco. Zemljina senca bo zakrila samo manjši del Lune, so sporočili člani astronomske skupine na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko (FMF).
Sonce bo letos doseglo maksimum v svojem enajstletnem ciklu, kar pomeni povečano sončevo aktivnost in s tem tudi večjo možnost, da bi znova tudi pri nas, kot novembra lani, lahko opazovali polarni sij. Morda bosta s prostim očesom vidna tudi kometa. Konec marca in v začetku aprila bi lahko bil viden komet 12P/Pons-Brooks, ki vsakih 71 let zaide v notranje predele našega osončja, v začetku oktobra pa C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS), ki so ga odkrili lani, so pojasnili na FMF.
