Omikronski vrtiljak s cepivi
Hitra evolucija omikrona postaja vse večji glavobol za proizvajalce cepiv. Najočitneje seveda zato, ker so se epidemijski valovi novih virusnih (pod)različic zgostili iz nekdanjih več kot polletnih razmikov na dva- ali trimesečna obdobja, ko spet vzbrsti nova omikronska »serijska številka« (BA.1, BA.1.1, BA.2, BA.3, BA.4, BA.5). To pa je velik in težko rešljiv problem za pripravo novih, specifično usmerjenih cepiv v virusne povzročitelje covida-19.
Kljub hitrim tehnologijam mRNK za konstrukcijo novih cepiv je razumni in varni čas, da je mogoče narediti in registrirati nadgradnjo cepiva za novo (pod)različico virusa, najmanj osem mesecev in pri tem bo verjetno ostalo še nekaj časa. Trije meseci poskusov na celičnih linijah in živalih, potem pa vsaj pet mesecev za preverjanje, če se cepivo v kliničnih študijah vede primerljivo z že registriranimi cepivi mRNK, in ima ob tem boljši zaščitni učinek.
Zato cepiva proti omikronu, ki se je prvič pojavil decembra lani, realno lahko pričakujemo septembra. In tudi to bo seveda cepivo proti začetni omikronski podrazličici BA.1. Dileme, ali bi bilo treba temu cepivu dodati še mRNK za aktualne podrazličice (BA.4, BA.5), pa regulatorne agencije (EMA, FDA) še niso dodelale. Pravzaprav svetujejo, da bi bilo jesensko cepivo tudi proti omikronu BA.4/5, saj živalski poskusi kažejo, da bi bilo to zaželeno (bivalentna omikron cepiva (BA.1; BA.4/5)). Vendar časa za registracijo do jesenskega cepljenja zmanjkuje, zato bi morale regulatorne agencije za izpolnitev »želje« po bivalentnih cepivih izdelati neke vrste »bližnjico«, ki ne obstaja v sedanjih registracijskih protokolih za cepiva.
Do jeseni torej čaka regulatorne agencije obsežna presoja kliničnih podatkov številnih kombiniranih pripravkov cepiv. Med njimi so najpogostejše kombinacije starih (Wuhan) in omikronskih cepiv, in kot že omenjeno, bivalentnih omikronskih cepiv. Nekateri proizvajalci so začeli vlagati tudi registracijsko dokumentacijo o pripravi T-celičnih cepiv, ki poleg virusnega proteina bodice S vsebujejo tudi komponente preostalih virusnih proteinov, ki so pri koronavirusih manj spremenljivi in bi bila cepiva zato univerzalna za vse (pod)različice virusov. Vendar se bodo postopki za registracijo T-celičnih cepiv zavlekli najmanj do naslednje pomladi.
Prekuževanje z omikronom ni smiselno
Seveda se pri opisanem razvoju cepiv postavlja vprašanje, kakšen klinični pomen bodo imela povsem specifična cepiva za sedanjo omikronsko podrazličico. Kar se preprečevanje širjenja okužb tiče, verjetno niti »stara« niti najnovejša »specifična« cepiva ne zmorejo ustavljati eksplozivnega kužnega potenciala omikrona. Enako kot tudi omikronska okužba ne preprečuje ponovne okužbe čez mesec ali dva. Zato sedanje prekuževanje z omikronom nima nikakršnega zaščitnega pomena za jesen, pač pa lahko pomeni le dodatno zdravstveno škodo, ki se bo kopičila z vsako novo okužbo. Ne vemo pa še točno, za koga in kolikšen delež ljudi.
Ker cepljenje ne preprečuje širjenja omikronske okužbe, so nesmiselni strahovi, da bi cepljenje proti covidu-19 postalo obvezno. Če cepljenje ni pomembno za druge, se odgovornost zanj vedno prenese na posameznika, da poskrbi za svoje zdravje ali pa tudi ne. Glede omikrona je jasno, da se je proti njemu bolje zavarovati s cepivi, kot ga preboleti. Čim starejši je človek, bolj to prihaja do izraza. Starejši od 65 let imajo v povprečju že iztrošen in počasi odziven imunski sistem in se omikronu slabo upirajo. Njim bo treba jasno predstaviti, da bo jesenski omikron huda nevarnost za njihovo zdravje, če se ne bodo pravočasno cepili, idealno še v kombinaciji s cepivom proti gripi. Pri čemer bodo imeli pri gripi morda srečo, da se ji bodo izognili, pri omikronu pa se to skoraj ne bo moglo zgoditi.
Ob omembi cepljenja starostnikov pa ne gre samo za problem domov za ostarele, kjer bo zaradi velike koncentracije tamkajšnjih stanovalcev seveda nujno treba poskrbeti za polno precepljenost, sicer bodo številne nepotrebne žrtve. Morda še večji problem bodo to omikronsko jesen starostniki, ki živijo v lastnih stanovanjih in hišah. Mnogi od njih so zaradi družbene izoliranosti dosedanjo epidemijo preživeli brez cepljenja in tudi brez okužbe. Za take starostnike bo omikron skoraj enako nevaren, kot so bile prejšnje različice virusa. Natančnejše študije posledic omikronske okužbe namreč kažejo, da omikron večinoma ne polni bolnišnic in intenzivnih enot zato, ker smo ljudje v veliki večini že najmanj enkrat prišli v stik s povzročiteljem covida-19, s cepljenjem ali okužbo. Za starostnike, ki so v zadnjih dveh letih živeli v osami in niso niti cepljeni niti prekuženi, je omikron lahko zelo nevaren. In zanje velja, naj se čim prej cepijo, ne glede na vrsto cepiva. Vsako cepivo, staro ali najnovejše, jih bo dovolj dobro zaščitilo pred hudimi posledicami, ki bi lahko nastale ob prvi okužbi s povzročiteljem covida-19, čeprav je to »samo« omikron.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
