Odziv univerz na usmeritve o vpisu: Javne univerze nismo podjetja
Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta se odzvali na usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/25 (usmeritve), s katerimi se je prejšnji teden seznanila vlada. Že takoj po seji vlade je Visokošolski sindikat Slovenije opozoril, da gre za nedopusten poseg v avtonomijo univerz. Zdaj sta to v skupnem odzivu zapisali tudi obe največji javni univerzi v državi.
Kot so zapisali na univerzah, se zavedajo, da morajo »delovati v skladu s potrebami družbe in vsebino študijskih programov prilagajati novim znanjem, ustvarjati nove študijske programe ter prilagajati tudi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih v skladu z načrtom izobraževalne dejavnosti«. Z načrtom, ki opredeljuje štiriletno obdobje, univerze sledijo dolgoročnim strateškim razvojnim dokumentom na področju visokega šolstva. A univerzi dodajata: »Pri tem moramo biti javne univerze avtonomne, hkrati pa moramo imeti zagotovljeno zadostno financiranje, ki ne omogoča le osnovnega preživetja univerz, temveč podpira tudi njihov razvoj in uvajanje sprememb.«
Na univerzah dodajajo, da so finančno in zakonsko omejeni, saj trenutno ni predvidenih mehanizmov financiranja novih študijskih programov: »Slovenija je še vedno med državami, ki namenjajo visokemu šolstvu najmanjši odstotek bruto domačega proizvoda. Kljub obljubam o dvigu sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP se je ta delež letos in lani v primerjavi z letom 2021 celo zmanjšal z 0,66 odstotka na 0,58 odstotka BDP, povišanje sredstev v letu 2023 pa je komaj doseglo stopnjo inflacije.«
Glede usmeritev, s katerimi se je prejšnji teden seznanila vlada, pa so na univerzah jasni: »Po našem mnenju gre za poseg v avtonomijo univerz, ko nam vlada s svojim dokumentom nalaga, na katerih programih naj povečamo vpis, ne da bi se kakorkoli posvetovala z univerzami. Poleg posega v avtonomijo univerz pa vlada v usmeritvah glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih. Na seznamu programov, pri katerih naj bi povečali vpisna mesta, so tudi študijski programi, v katerih je že zdaj več razpisanih mest, kot je vpisanih študentov, in torej vpisna mesta niso problematična.«
V usmeritvah je zapisano tudi, naj visokošolski zavodi preoblikujejo programe, za katere je malo interesa. Tu sta univerzi še bolj ostri: »Žal se vlada očitno ne zaveda, da javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke/področja delovanja, in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe. Študijske programe moramo ocenjevati predvsem glede njihove potrebnosti v družbi, in ne prvenstveno po njihovi zasedenosti, saj na zasedenost vplivajo tudi drugi ukrepi. Poleg tega je treba tudi v primeru ukinitve študijski program izvajati vsaj še tri ali štiri leta na prvi stopnji oziroma eno ali dve leti na drugi stopnji študija in posledično zagotoviti financiranje, saj je treba študentom omogočiti dokončanje študija, na katerega so se vpisali.«
Zapis so sklenili s pozivom, da je treba najprej povečati financiranje, saj se bodo le tako lahko uspešno prilagajali potrebam družbe. Minister za visoko šolstvo Igor Papič je sicer dejal, da usmeritve niso poseg v avtonomijo univerz, ampak le izhodišče za pogajanja, financiranje morebitnih novih programov oziroma povečanja vpisnih mest na posameznih programih pa bo dogovorjeno v novih štiriletnih pogodbah.
