Proračuna 2022 in 2023 sprejeta ob kritikah opozicije
Predlog spremenjenega državnega proračuna 2022 in dopolnjeni predlog proračuna 2023 sta s sprejetjem uskladitvenih dopolnil pričakovano prestala parlamentarno preizkušnjo. Zanju je ob ostrih kritikah opozicije na račun visokega zadolževanja in neustreznega trošenja glasovala večina (45) prisotnih poslancev.
Proračuna temeljita na predpostavki, da bo Slovenija v prihodnjih dveh letih dosegla 4,7 oziroma 3,3 odstotno gospodarsko rast, pri tem pa naj bi še naprej ustvarjala primanjkljaje in sicer v višini 2,5 milijarde v 2022 in skoraj 1,5 milijarde v 2023.
Proračunska poraba bo prihodnje leto znašala 13,9, v 2023 pa blizu 13,4 milijarde evrov, med izdatki pa izstopa zlasti visoka rast investicij, ki bodo v obeh letih približno 2,2 milijarde evrov oziroma več kor dvakrat več kot letos.
S sprejetjem zakona o izvrševanju proračunov za 2022 in 2023 se bo država lahko prihodnje leto zadolžila za dobrih pet milijard evrov, v 2023 pa za slabih 4,7 milijarde evrov. Povprečnine za občine se bodo zvišale na 645 oziroma 647 evrov, predvideno pa je tudi junijsko izplačilo dodatka upokojencem od 140 do 450 evrov.
Poslanci so ob tem sprejeli tudi novelo odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2022 do 2024. Z njo se v prihodnjem letu povečuje zgornja meja izdatkov vseh štirih javnofinančnih blagajn za milijardo 65 milijonov na 26 milijard 105 milijonov. Ciljni primanjkljaj sektorja država v 2022 se po projekcijah ministrstva za finance sicer znižuje s 5,7 na 5,5 odstotka BDP.
Poslanci so med obravnavo obeh proračunov sicer podprli tudi 14 od 90 vloženih dopolnil (šest poslancev koalicije in osem opozicije), med drugim tudi dve opozicijski dopolnili za ureditev oskrbe z vodo v Anhovem in občini Kanal ob Soči.
