En dan v januarju
Na današnji dan leta 1648 je del vestfalskega miru, znan kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, končal osemdesetletno vojno za osamosvojitev Nizozemske od Španije, leto dni pozneje so v Londonu sredi angleške državljanske vojne med parlamentarci in rojalisti obglavili kralja Karla I., leta 1661 ritualno Oliverja Cromwella, ki je vodil upor proti njemu.
Kaj vse se je še zgodilo na neki čisto običajen januarski dan, kot je današnji? V dvorcu Mayerling so leta 1889 našli mrtvega avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa in njegovo ljubico baronico Marie Vetsera. Politbiro komunistične partije Sovjetske zveze je leta 1930 ukazal »dekulakizacijo« s prisilnim izgonom milijonov kmetov in smrtjo stotisočev. Adolf Hitler je leta 1933 postal nemški kancler ter leta 1939 v reichstagu napovedal konec judovske rase v Evropi.
Nekateri dnevi so videti bolj odločilni od drugih. Tridesetega januarja leta 1948 je v atentatu umrl Mahatma Gandhi. Leta 1969 se je v vietnamski vojni začela Tet, Beatli pa so tega leta izvedli svoj zadnji nastop na strehi založbe Apple Records v Londonu. Leta 1972 so britanski vojaki z ubojem trinajstih protestnikov v severnoirskem Londonderryju izvedli še eno krvavo nedeljo. Leta 1982 je petnajstletni Rich Skrenta ustvaril enega od prvih računalniških virusov. Leta 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19.
Danes se bomo lahko, upajmo, posvetili čisto običajnim skrbem in veseljem. Sredi vseh dolžnosti, ki jih imamo, bomo mrzlično iskali čas za klepet, telovadbo ali samo sprostitev ter se pritoževali zaradi prezaposlenosti. Nekdo nas bo užalil ali bomo samo mislili, da nas je, pa bomo kuhali jezo ali se po nepotrebnem obtoževali. Toda če bo posijalo sonce, bomo lažje prenesli vse. Poskusili bomo pozabiti, da se v Ukrajini bojijo skorajšnje nove ruske ofenzive ter da se ameriški visoki general boji vojne s Kitajsko v dveh letih. Kje so že časi, ko smo za trenutek verjeli, da se je zgodovina ustavila?
