V evropskem parlamentu o primorskem protifašističnem uporu

Slovenski zgodovinarji so na pobudo evroposlanca Matjaža Nemca razpravljali o pomenu organizacij Tigr in Borba, ki sta se uprli italijanizaciji.
Fotografija: Bazoviški junaki, ki so se borili proti italianizaciji in sta se jim pred leti poklonila tudi predsednika Slovenije in Italije, v sosednji državi uradno še vedno veljajo za teroriste. FOTO: Daniel Novakovič/STA
Odpri galerijo
Bazoviški junaki, ki so se borili proti italianizaciji in sta se jim pred leti poklonila tudi predsednika Slovenije in Italije, v sosednji državi uradno še vedno veljajo za teroriste. FOTO: Daniel Novakovič/STA

»Ko sem postal evropski poslanec, sem si zadal nalogo, da bom konec vsakega januarja pred italijanskim dnevom spomina na fojbe, ki žal ostaja izrazito pristranski, v hramu evropske demokracije organiziral dogodke, na katerih bomo pokazali, zakaj je bil antifašizem pomemben - ne samo za nas Primorce in Istrane, Slovence, Hrvate ter Italijane, temveč za celotno svobodno Evropo, v kateri živimo danes,« je dejal Matjaž Nemec, ki je bil pobudnik današnjega dogodka v evropskem parlamentu.

Okroglo mizo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi – o nastanku in pomenu primorskih protifašističnih organizacij Tigr in Borba –  je vodil Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov, sodelovali pa so slovenski zgodovinarji iz Trsta. V evropskem parlamentu je obenem na ogled razstava, h kateri sta prispevala tudi Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske ter Narodna in študijska knjižnica iz Trsta.

»Za razumevanje obdobja fašizma je treba vedeti, kaj se je dogajalo pred tem. V času od konca prve svetovne vojne, torej od začetka novembra 1918, do vzpona fašizma, konec oktobra 1922, so se v današnjem primorskem prostoru že pokazale nekatere značilnosti, ki so se pozneje nadaljevale: represija, aretacije in internacije prebivalstva, pa tudi prve restrikcije glede uporabe slovenskega jezika v šolstvu,« je razložil dr. Gorazd Bajc s Filozofske fakultete Maribor. »To je bilo tisto ozadje, zaradi katerega je na naših tleh prišlo do pojava antifašizma,« je dejal.

Dr. Borut Klabjan iz Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper je omenil, da svetovno zgodovinopisje predvsem v zadnjih letih ponovno odkriva protifašizem, a ga obravnava le od druge svetovne vojne dalje ali kvečjemu od španske državljanske vojne naprej. »V primeru primorskega antifašizma pa gre za istočasni pojav s fašizmom,« je podčrtal. Omenil je tudi pomen povezovanja protifašističnih gibanj: »Ne gre le za pojav v nacionalnih okvirjih, gre za osvobodilna gibanja, ki so bila označena kot teroristična ali banditska, a so bila skupaj s partnerji iz zavezniške koalicije zmagovalci druge svetovne vojne.«

Dr. Štefan Čok iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu si je zastavil vprašanje, kako posredovati polpreteklo zgodovino mlajšim generacijam. »Izogniti se moramo temu, da bi jo dojemali kot nekaj, kar se jih neposredno tiče. Mladi morajo razumeti, kaj je pomenilo v tistem trenutku sprejemati določene odločitve in da si tudi sami postavijo vprašanje, kako bi ravnali v takih okoliščinah,« je povedal. »Se pa moramo zavedati, da je bilo tedaj v ospredju tudi vprašanje meja, ki gredo v eno ali drugo smer. Trst in Gorica v kratici Tigr se italijanskim ušesom slišita drugače kot slovenskim. Treba se je zavedati večplastnosti zgodovine in spominov, v katerih živimo ljudje ob meji,« je poudaril.

Dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete pa je poudarila pomen žensk v antifašističnem gibanju, predvsem učiteljic, ki so bile med zgodovinarji večkrat spregledane.

Preberite še:

Komentarji: