Tudi otroci vedo, da imajo manj znanja
Dolgo pričakovana mednarodna raziskava REDS, ki jo je v Sloveniji izvedel Pedagoški inštitut, je pokazala skrb vzbujajoče rezultate pri doseganju učnih ciljev in standardov znanja ter ocen. Tako je, denimo, le 28 odstotkov učiteljev menilo, da so bile ocene v času prvega vala epidemije izraz znanja učencev, tudi 57 odstotkov učencev je imelo občutek, da so jim učitelji dajali višje ocene, kot če bi bil pouk v šoli. Znanja učencev raziskava ni preverjala, to Pedagoški inštitut preverja s posebnimi raziskavami. Koliko so bili doseženi učni cilji in standardi znanja, naj bi pokazala nacionalna evalvacija, katere rezultati bodo znani junija.
Raziskavo je Pedagoški inštitut izvedel od februarja do aprila 2021, zanimal jih je prvi val epidemije in vrnitev v šole na začetku junija 2020. V raziskavi je sodelovalo 136 osnovnih šol, 1422 učiteljev osmih razredov in 2552 osmošolcev. Poleg Slovenije so v raziskavi sodelovale še Burkina Faso, Etiopija, Indija, Kenija, Ruanda, Uganda, Urugvaj, Uzbekistan, Združeni arabski emirati, Ruska federacija in Danska.
Pomembna vrednost te raziskave je, da je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu. Če smo se prej pogovarjali s posameznimi učitelji in ravnatelji, ki so razlagali, da so učenci manj motivirani, je ta raziskava to dokazala, tako je menilo 82 odstotkov učiteljev. Nacionalna koordinatorica raziskave dr. Eva M. Klemenčič je pojasnila, da so pretekle raziskave pokazale, da je motivacija za učenje pri slovenskih učencih že sicer med najnižjimi, zato je bila med epidemijo najnižja.
Znanje
Po več valovih epidemije učitelji in ravnatelji na skoraj vsakem roditeljskem sestanku razlagajo, koliko primanjkljajev je v znanju učencev. V raziskavi je 89 odstotkov učiteljev povedalo, da so se omejili le na doseganje po njihovem mnenju najbistvenejših ciljev učnega načrta. Medtem ko je 53 odstotkov učencev menilo, da so se na daljavo naučili približno toliko kot pred zaprtjem šol, je tako ocenilo le 19 odstotkov učiteljev.
Prilagojeno je bilo tudi ocenjevanje. Skoraj polovica učiteljev je priznala, da so si prizadevali za višje ocene, ker so se želeli izogniti konfliktnim situacijam in morebitnim inšpekcijskim postopkom. Triinosemdeset odstotkov učiteljev ni bilo prepričanih, ali so izdelek, ki so ga ocenjevali, resnično izdelali učenci, 81 odstotkov pa je povedalo, da je na ocene pomembno vplivalo, koliko in kakšno pomoč so jim dali starši, enako je menilo 42 odstotkov učencev. Klemenčičeva je pojasnila, da raziskava ni preverjala znanja učencev, tovrstne podatke bo Pedagoški inštitut dobil z drugimi mednarodnimi primerjalnimi raziskavami, ki jih redno izvajajo. Prva taka bo raziskava bralne pismenosti četrtošolcev, rezultate pričakujejo letos.
Nujen korak naprej
Dr. Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete je dejal, da rezultati kažejo, da smo v epidemiji izbrali strategijo lajšanja položaja otrok: »Kar je v nekem delu lahko razumljivo. Je pa dejstvo, da je to strategija, ki vodi k temu, da imajo otroci trenutno najbrž manj znanja, kot so ga imeli njihovi vrstniki prej. Zato bi bilo treba razmišljati o šolsko-političnih in strokovnih strategijah, ki bi zagotovile, da bi otroke v nekem časovnem obdobju privedli do vsaj primerljivega izobrazbenega standarda, kot smo ga lahko zagotavljali njihovim vrstnikom prej.«
Dodal je, da je to dolžnost države in šolske politike: »Predvsem zato, ker so se pokazale razlike med tistimi, ki so najbolj prikrajšani v tej družbi, in tistimi, ki imajo objektivno boljše pogoje, da so sproti bolje kompenzirali to, česar jim šola ni mogla zagotoviti.« Raziskava je velike neenakosti, povezane s socialnoekonomskim statusom družin, in velike psihosocialne obremenitve učencev, dokazala. Samo en primer – enajst odstotkov učencev je pogrešalo obroke, ki jih dobijo v šoli.
