Telemedicina poveča dostopnost in kakovost

Pri 84 milijonih zagonskega denarja za digitalizacijo bi morali najti sredstva tudi za uvedbo telemedicine za vso državo.
Fotografija: S telemedicino se poveča učinkovitost kadra, saj lahko medicinska sestra istočasno spremlja tudi do 100 bolnikov, pacientom pa, če to ni nujno, ni treba prihajati v bolnišnico na redne kontrolne preglede, pravijo v UKC Ljubljana. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
S telemedicino se poveča učinkovitost kadra, saj lahko medicinska sestra istočasno spremlja tudi do 100 bolnikov, pacientom pa, če to ni nujno, ni treba prihajati v bolnišnico na redne kontrolne preglede, pravijo v UKC Ljubljana. Foto Leon Vidic

Zdravniška stroka od digitalizacije zdravstva pričakuje veliko, pri čemer opozarja, da je zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu bolj osredotočen na administrativne procese kot na samo zdravstveno storitev, je dejala dr. Dominika Oroszy, pomočnica strokovnega direktorja za kakovost in koordinatorica telemedicinske dejavnosti v UKC Ljubljana. Ena pomembnih storitev, ki temelji na informatiki, je telemedicina, nov način obravnave bolnika, ki veliko obeta.

Kaj je telemedicina

»Telemedicina pomeni zdravljenje pacienta na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča spremljanje bolnikovega zdravstvenega stanja v realnem času na domu. S sprotnim spremljanjem njegovih življenjskih funkcij lahko pravočasno ukrepamo ali spreminjamo terapijo in vodimo bolezen bolje, kot če bi bolnik le občasno prihajal v bolnišnico na kontrolne preglede,« pojasni Dominika Oroszy.

Bolnik doma
sam opravlja meritve

Pri klasični obravnavi bolnika, ki smo je navajeni, bolnik na podlagi napotnice opravi prvi pregled pri zdravniku in ta pripravi načrt zdravljenja – bodisi ambulantno bodisi bolnišnično zdravljenje. Po potrebi zdravnik naroči bolnika na redne kontrolne preglede. Pri telemedicini pride bolnik prav tako na prvi pregled. Če zdravnik oceni, da je s strokovnega stališča primeren za telemedicinsko obravnavo, prejme za domov telemedicinski komplet merile opreme, v katerem je aparat za merjenje krvnega tlaka, aparat za merjenje nasičenosti krvi s kisikom, glukometer, EKG, tehtnica telesne teže ali drugi merilniki glede na bolezensko stanje, ki ga želimo spremljati na daljavo. Doma opravlja dnevne meritve, rezultati meritev pa se samodejno posredujejo zdravstvenemu osebju v bolnišnici. Če je treba, lahko lečeči zdravnik pravočasno spremeni terapijo, prilagodi zdravila, kar omogoča individualno vodenje bolezni, to pa pomeni boljše izide zdravljenja, navede sogovornica.

Hkrati spremlja do 100 bolnikov

»S telemedicino se poveča tudi dostopnost do zdravstvenega osebja, bolnik lahko pokliče telemedicinski tim ali vzpostavi videokonferenco. Na ta način lahko obravnavamo več bolnikov hkrati. Poveča se učinkovitost kadra, saj medicinska sestra lahko hkrati spremlja tudi do sto bolnikov. Če opazi kaj nenavadnega, opozori zdravnika, ki nato vzpostavi stik s pacientom, če je to nujno. Pacientom ni treba prihajati v bolnišnico na redne kontrolne preglede, prihranijo čas in stroške, tudi bolnišnica ima manjše stroške, saj pacienti niso hospitalizirani, rezultati zdravljenja pa se tako izboljšajo,« našteje pozitivne učinke Oroszy, vodja telemedicinskega centra za covid-19 in kronične bolezni v UKC Ljubljana.

Poleg telemedicine, ki se v UKC zdaj izvaja v redni klinični praksi, temeljijo na informatizaciji še e-posvet, teleoskrba, telekap, uvesti pa nameravajo tudi telekonzilije.

Povečanje zdravstvene administracije

Zakonu o digitalizaciji zdravstva je sogovornica naklonjena. Opozarja, da morajo biti podatki strukturirani, torej mora biti točno določeno, kateri podatki in na kakšen način se vnašajo v posamezne podatkovne baze. »Treba bo povečati zdravstveno administracijo. Kljub temu bo nekatere podatke moral vnašati zdravnik in treba je predvideti čas za to. Treba je dobro pripraviti informacijske programe, da bodo omogočili hiter in preprost vnos. V UKC pričakujemo, da bo zakon predvidel tudi sistemske podlage za nacionalno razširitev telemedicine, pri čemer ne bomo razvijali rešitev, ki jih že imamo. Za telemedicino je že vse pripravljeno, imamo znanje in organizacijske rešitve. Pri 84 milijonih zagonskega denarja za digitalizacijo bi morali najti sredstva tudi za uvedbo telemedicine za vso državo,« meni Dominika Oroszy.

Preberite še:

Komentarji: