Bešič Loredan: Ni izrednih razmer, stanje imamo pod nadzorom
Okužb s covidom-19 je vse več, varni niso niti polno cepljeni, veljavni pa ostajajo le osnovni zaščitni ukrepi. Predstavniki ministrstva za zdravje na čelu z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom in predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so danes predstavili vlogo ministrstva pri obvladovanju epidemije covida-19.
Posnetek novinarske konference si lahko ogledate na povezavi:
Minister za zdravje je v uvodu poudaril, da bo epidemijo obvladala stroka. Ljudi je želel pomiriti v smislu, da ne bo več izrednih razmer oziroma ustvarjanja panike. Zato je bila včeraj imenovana nacionalna skupina za koordinacijo sprejemov in za vodenje obravnave covidnih bolnikov v bolnišnicah, ki jo bo na ministrstvu za zdravje vodil prof. dr. Matjaž Jereb, sodelovala pa bo tudi vrsta drugih strokovnjakov (Renata Rajapakse bo skrbela za primarno raven, Gregor Prosen za urgentne centre, Tadeja Kotar in Matjaž Vogrin za postelje na navadnih oddelkih, Alenka Strdin Košir za kapacitete intenzivnih postelj, Tanja Petkovič za domove starejših občanov, Robert Carotta bo z Biserko Simčič z ministrstva za zdravje zadevo vodil organizacijsko, predstavnica zdravstvene nege bo Janja Perne Hajdinjak, mlade zdravnike bo zastopala Polona Gams). Strokovnjaki, ki bodo pokrili vsa področja v zdravstvu in delujejo tako znotraj kot zunaj bolnišnic, se bodo sestajali enkrat tedensko. »Dana bodo jasna navodila, kako se bodo covidni in necovidni pacienti obravnavani, gre za jasno razmejitev med skupino, ki je na NIJZ in to, ki je zdaj na ministrstvu in ki ji je prepuščena skrb za ustrezne kapacitete zdravstvenega sistema,« je pojasnil minister. Njihova glavna naloga je, da se zagotovi enakovredna obravnava pacientov v sistemu, ne glede na to, ali je covid ali ne: »Ni izrednih razmer in ni posebnega stanja, ampak je stanje, ki ga imamo pod nadzorom.«
Člani nove delovne skupine za spremljanje gibanja sars-cov-2, ki je bila imenovana na NIJZ pred tednom dni in jo vodi epidemiolog Mario Fafangel, pa se je prvič sestala v ponedeljek. O ukrepih menda (še) niso razpravljali, čeprav se razmere zaostrujejo. Število okužb se povečuje, a so zapleti in težji poteki bolezni redkejši, zato delovna skupina še vztraja pri scenariju A oziroma pri osnovnih in neobveznih priporočilih, kot so cepljenje, maske, zračenje, izolacija, delo na domu. Fafangel je spomnil, da je v natrpanih in zaprtih prostorih maska še vedno zelo primerna za zaščito sebe kot drugih. Masko naj imamo zato po njegovem vedno pri roki. V naslednjih štirih tednih lahko še vedno pričakujemo porast okuženih, je še dejal.
V. d. strokovnega direktorja NIJZ Ivan Eržen je izrazil veselje, da se zdaj vzpostavlja struktura delovanja strokovnjakov, kot so si jo zamislili. V okviru skupine na NIJZ bo delovala interdisciplinarna skupina desetih strokovnjakov, ki bodo oblikovali dodatne podskupine, ki se bodo ukvarjale vsaka s svojim strokovnim področjem (šolstvo, higiena ...). »Trenutno vso energijo usmerjamo v to, da se dobro pripravimo in med seboj povežemo,« je dejal Eržen, ki je prepričan, da se bodo lahko na ta način izognili številnim težavam, ki so jih imeli v preteklosti.
Glede na veliko število sodelujočih strokovnjakov pa bo v primeru črnega scenarija, ki bi terjal hitre odločitve, glavno odločevalsko vlogo imelo ministrstvo za zdravje, tako kot nalaga tudi Zakon o nalezljivih boleznih. »Niti ena stvar ne bo prepuščena naključju. Naša želja je, da se ljudje počutijo mirni in varni. Zato je tudi danes ta konferenca, nič ne skrivamo, vse je jasno. Vsi naši sklepi bodo tudi javno objavljeni, ne bomo spreminjali strategije iz tedna v teden,« je povedal minister.
Carotta glavni operativec, ki bo teorijo spreminjal v prakso, je spomnil, da virus iz vala v val ni bil enak. »Zdaj bo sistem voden na način, da bo morala za covid potrebe vsaka od bolnišnic zagotoviti določen odstotek postelj. Ko bo ta odstotek v določeni bolnišnici presežen, pa pride na vrsto moja vloga, z veliko pomočjo dispečerskega centra z Mihom Brezovnikom na čelu, ki bo imela tudi pripravljene ekipe, in takrat se bodo premestitve izvajale.«
Toliko okužb kot v ponedeljek je bilo nazadnje potrjenih pred skoraj tremi meseci, a je bilo takrat v bolnišnicah zaradi covida-19 veliko več ljudi: 19. aprila je bilo potrjenih 2161 okužb, v bolnišnicah se jih je zdravilo 271, 4. julija pa je bilo potrjenih 1815 okužb, v bolnišnicah pa je bilo 105 obolelih.
Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec na Institutu Jožef Stefan, je že pred dnevi optimistično ocenil, da bo število pozitivnih naraslo na več tisoč, a da v bolnišnicah ne bo nič hujšega in dodatni ukrepi ne bodo potrebni. »Slabše ko bo poletje, boljša bo jesen zaradi prekuženosti.«
Igro prevzel omikron
Med 37.843 vzorci iz let 2021 in 2022 so v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano dokazali že 203 različice virusa sars-cov-2, vključno s podrazličicami omikron, delta in alfa. V zadnjem obdobju, od 18. 6. 2022 do 24. 6. 2022, so uspešno sekvencirali genomska zaporedja 111 vzorcev: v vseh je bila prisotna različica omikron!
Alojz Ihan, tudi član nove delovne skupine, je za Delo zapisal, da je omikron s svojim blažjim potekom bolezni in eksplozivnim širjenjem povsem prevzel epidemijsko igro.
Številne podrazličice omikrona so po Ihanovem mnenju tudi znak, da je začel virus zaradi svojega prevelikega uspeha motiti samega sebe in se mora s spremembami izogibati samemu sebi. »Omikron si s pohlepno slo po pospešenem širjenju od človeka do človeka ustvarja lastno ekološko katastrofo, s katero sam sebe sili v nenehne spremembe, sicer ne more preživeti. Zato vedno nove omikronske 'serijske številke' – in še več jih bo. Najnovejša 'modela' BA.4 in BA.5 sta, na primer, pri imunološkem pobegu od prejšnjih podrazličic tako uspešna, da brez težav lahko okužita prebolevnika z BA.1 ali BA.2 komaj mesec dni po preboleli bolezni. Novejše študije kažejo, da po prebolevanju okužbe z BA.1 ali BA.2 samo dvajsetina protiteles deluje tudi proti BA.4 ali BA.5.«
Jereb je povedal, da je približno dve tretjini bolnikov na covidnih oddelkih trenutno hospitaliziranih z drugim zdravstvenim problemom in imajo poleg tega še covid, manj kot tretjina bolnikov pa ima v osnovi problem zaradi virusne okužbe. »Covidnih pljučnic, kot smo jih poznali iz preteklih valov, je zelo malo. Če že, se zapleti pojavijo pri imunokompromitiranih bolnikih in starejših, ki pogostokrat potrebujejo hospitalizacijo zaradi poslabšanja kronične bolezni, covid pa je za zraven,« je sklenil Jereb.
Zaradi visokih temperatur pa se je v ponedeljek spremenil urnik testiranja na vstopni točki Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana na parkirišču P+R Stanežiče. Sprejem za testiranje s hitrimi antigenskimi testi je od ponedeljka do sobote od 7. do 10. ure. Naročanje na testiranje HAT ni potrebno, na odvzem PCR-brisa pa pacienta naroči izbrani osebni zdravnik.
