Sedmerica podzemnih biserov Slovenije
Postojnska jama: Po podzemlju z vlakcem
Po odprtju Postojnske jame za turizem leta 1819 so desetletja iskali primerno rešitev, ki bi obiskovalcem olajšala naporno in dolgo pot po jami v soju bakel. Ker je Postojnska jama vodoravna, so 16. junija 1872 v njej odprli prvo železnico v kapniški jami na svetu. Ob ogledu vas pozdravijo kar 16 metrov visok kapnik Nebotičnik, kristalno bel simbol jame – Briljant, najstarejši podzemni poštni urad na svetu in najslavnejša podzemna žival – človeška ribica. Edini evropski podzemni vretenčar in največji podzemni plenilec lahko živi sto let in preživi brez hrane več kot osem let. V dvestoletni zgodovini turizma si je jamo ogledalo že več kot 40 milijonov ljudi. Nedaleč stran stoji Predjamski grad, ki je tudi največji jamski grad na svetu.
Jama Vilenica: Prva turistična jama na svetu
Jama Vilenica je nastala v krednih apnencih lipiške formacije. Številni podori in kapniki kažejo na njeno izjemno starost. Težko je ugotoviti, katera podzemna reka jo je izdolbla, saj je zaradi ogolelosti površja lega jame danes precej bliže površju, kot je bila v času nastajanja, ko je bila Vilenica v celoti zalita. Vhod je nastal z udorom stropa, na kar kaže podor, po katerem se spustite v prvo, Plesno dvorano, v kateri poteka sklepna prireditev mednarodne literarne nagrade vilenica. Veliko dvorano krasi mogočen temnosiv kapniški steber, ki so ga stari obiskovalci imenovali Maver. Jama je dolga več kot kilometer, za turistične oglede pa je je urejene in osvetljene 405 metrov. Turisti so jo prvič obiskali leta 1633, zato velja za prvo turistično jamo na svetu. Takrat jo je grof Petač (Benvenut Petazzi) dal v upravo lokavski župniji, z zaslužkom, nabranim od vstopnin za oglede, pa sta razpolagala oba.
Križna jama: Brez elektrike in betonskih poti
Je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji, zato v njej ni električne razsvetljave in betonskih poti. Glavno vodilo pri obisku je omejitev posledic turističnega obiska na sigovih pregradah na raven naravnega samoobnavljanja, zaradi česar je med najbolj ohranjenimi turističnimi jamami v Sloveniji. Znana je po čudovitih podzemnih jezerih, skupno jih je 45, je biotsko zelo pestra, v njej je bilo odkritih že 60 podzemnih živalskih vrst. So pa v njej odkrili tudi kosti jamskega medveda, ki jih je mogoče videti v Medvedjem rovu.
Kostanjeviška jama: Dolenjska lepotica
Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev. V bližini je Kostanjevica na Krki, edino slovensko mestece, katerega osrednji del leži na umetnem otoku na reki. Leta 1937 so narasle vode predrle zdajšnji vhod in jama se je sama odprla za obiskovalce. Leta 1971 so uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled njenih najatraktivnejših delov. V celoti je malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja.
Županova jama: Le streljaj od prestolnice
Županova jama je na Dolenjskem, med Grosupljem in Turjakom, le pol ure vožnje iz Ljubljane. Njene dvorane ležijo na različnih višinskih nivojih, ki jih povezuje 478 stopnic. Že kmalu po odkritju leta 1926 je v Josipu Permetu, odkritelju jame in vodji skupine raziskovalcev, vzniknila želja po ureditvi podzemne lepotice za obiskovalce. Ob odkrivanju rovov je bila vseskozi v ospredju želja najti povezavo med Ledenico, kjer se ogled začne – ta del je tudi občutno hladnejši od preostalih –, in na novo odkritimi predeli. Raziskovalcem je povezavo razkril prepih. Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogočnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren, se je utrnila ideja o prekopu med Ledenico in Srebrno dvorano. Gradnja 34 metrov dolgega rova, utrjenega s kar 90 betonskimi stopnicami, je bila končana aprila 1935. V jami so posneli tudi prizore nekaterih slovenskih filmov, med drugim Kekca.
Jama Pekel: Vse prej kot peklenska
Jama Pekel leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre štiri kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Izdolbel jo je tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. Dober kilometer dolga pot po jami je lahkotno speljana in lepo vzdrževana. Z nekaj domišljije lahko nad vhodom zagledamo podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz nje včasih tudi kadi.
Zato so se je naši predniki bali in ji nadeli ime Pekel. V jami spoznamo tako vodno kot suho kraško jamo, saj je sestavljena iz dveh etaž. Spodnji del ob potoku vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca.
Snežna jama: Visoko v gorah
Snežna jama je najviše ležeča turistična jama v Sloveniji. Posebnost več kot 1,3 kilometra dolge jame je sožitje ledu in sige, ki je na nadmorski višini nad 1500 metri prava redkost. Čudoviti kapniki, visoki tudi do 21 metrov, ledene skulpture in jamsko mleko ji dajejo privlačen videz in ustvarjajo odlično bivanjsko okolje za endemične jamske hrošče. Jamsko mleko (malgonit), ki krasi nekatere dvorane Snežne jame, se pojavlja v le sedmih turističnih jamah v Evropi. V njem so našli bakterije, ki so prisotne v kravjem mleku. Ogled lahko združite s planinskim pohodom na Raduho (2062 metrov), od koder se razprostira izjemen razgled na Savinjsko dolino.
