Prva temnopolta predsednica Harvarda odhaja
Sporna predsednica Harvarda Claudine Gay odhaja s svojega položaja. Za Liz Magill z univerze iz Pensilvanije UPenn se poslavlja že druga voditeljica elitne ameriške univerze, ki na kongresnem zaslišanju ni zmogla odločne obsodbe antisemitizma. Končni udarec za temnopolto profesorico vladnih in afriško-ameriških študij pa so ji zadale številne obtožbe plagiatorstva, kar kaže enako skrb vzbujajoče trende v ameriški družbi. Kritiki verjamejo, da bi se nekdo z belo barvo kože in podobnim pomanjkanjem znanstvene odličnosti le težko povzpel na tako visok položaj v ameriškem visokem šolstvu.
Vrhovno sodišče ZDA je konec januarja obračunalo s tako imenovano afirmativno akcijo, ki je temnopoltim in drugim manjšinam olajšala vzpenjanje v šolskem sistemu, ustvarjanje novih krivic v imenu spopada s starimi pa še odmeva. Prva temnopolta predsednica v skoraj štiristoletni zgodovini Harvarda je za svoj odstop obtoževala »rasni animus«, znanstvena rigoroznost naj bi bila njen sestavni del. Hčerko priseljencev s Haitija pa obtožujejo desetin plagiatov dela drugih znanstvenikov in raziskovalcev med letoma 1993 in 2017.
Harvard je že zaradi njene zelo pomanjkljive obsodbe antisemitizma izgubil okroglo milijardo dolarjev donacij. Claudine Gay je skupaj z Liz Magill z UPenn in Sally Kornbluth z MIT (Massachusetts Institute of Technology) študentske pozive h genocidu judov obsojala le v kontekstu, pa čeprav bi vse tri v koreninah zatrle podobne klice k obračunavanju z ameriškimi temnopoltimi ali drugimi manjšinami. Predsednice so tolerirale celo študentske pozive k »osvobojeni Palestini od reke do morja« in intifadi, ki predpostavljajo uničenje Izraela, in so se nekateri judovski študentje zaradi njih bali za svoja življenja.
Pripadnost temnopolti manjšini, ki v ZDA velja za zatirano, bi Claudine Gay morda še pomagala profesionalno preživeti očitke antisemitizma, dokazov prevzemanja citatov drugih raziskovalcev brez navajanja njihovih imen pa je preveč celo za »raznolikosti, pravičnosti in vključevanju« (DEI) zapisani Harvard. Študentom, ki jih zalotijo pri plagiatorstvu, pogosto ne dovolijo diplomirati, Gayevi so cele tedne dovoljevali naknadno navajanje pravih virov trditev v številnih njenih znanstvenih delih.
Na koncu celo pri harvardski publikaciji Harvard Crimson za očitke proti njej niso mogli več obtoževati »konservativnih aktivistov, ki hočejo diskreditirati visoko šolstvo«. Svoboda govora, na katero so se izgovarjali med toleriranjem protiizraelskih in protijudovskih demonstracij, je bila dvomljiva že prej, saj so pri Fundaciji za individualne pravice in izražanje (Fire) harvardsko univerzo po tem kriteriju ocenili za najslabšo med vsemi ameriškimi.
Temnopolti nekdanji profesor prava Winkfield Twyman ml. je v mnenju za Newsweek Gayevo obsodil tudi zaradi njenih napadov na druge temnopolte znanstvenike, še posebej moškega spola. Enega je odpustila zato, ker se je pridružil odvetnikom zaradi posilstev obsojenega hollywoodskega producenta Harveyja Weinsteina, proti drugemu je menda sprožila gonjo, ker v uboju temnopoltega Teksašana ni našel rasnih motivov. Za te na Harvardu ni veljala svoboda govora.
S komaj šestimi meseci na najvišjem harvardskem položaju je zdaj Claudine Gay predsednica najelitnejše ameriške univerze z najkrajšim stažem. Začasno jo bo nadomeščal profesor ekonomije medicine in rektor Alan M. Garber, sama pa bo kljub očitkom plagiatorstva ostala profesorica z letno plačo skoraj milijon dolarjev. Milijarderski finančnik Bill Ackman, ki je vodil spopad nekdanjih študentov z odstoplo direktorico, zdaj zahteva še preiskavo harvardske korporacije, upravnega telesa, ki jo je do zadnjega podpiralo. Ackman ima 26 milijonov argumentov, toliko denarja je namreč v dolarjih že podaril svoji univerzi.
Z njim soglašajo številni drugi nekdanji študenti na najvišjih gospodarskih in drugih položajih v ameriški družbi, ob velikem letošnjem zmanjšanju vpisovanja na Harvard pa številne ameriške elitne univerze čaka samoizpraševanje korenin dvomljivih trendov. Pomik večine študentov in profesorjev na skrajno levico po mnenju kritikov onemogoča uravnotežene razprave ter skrajnežem daje intelektualno podlago za preganjanje drugače mislečih.
