Začenja se sistematično cepljenje proti virusu HPV za dečke
Za uspešen boj proti različnim vrstam raka, ki jih povzroča virus HPV, je ključno zgodnje cepljenje deklic in dečkov.
Odpri galerijo
Slovenska onkološka stroka poziva starše k cepljenju proti HPV, saj s tem lahko preprečimo veliko vrst rakov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Medtem ko vsi vedo, da tobak povzroča raka, pa veliko manj ljudi ve, da je med najpomembnejšimi rakotvornimi mikrobi človeški papilomavirus (HPV), ki povzroča raka materničnega vratu, raka zadnjika, raka nožnice in penisa, raka ustnega dela žrela, redkeje pa še raka glave in vratu poleg tega HPV povzroča tudi še zdaleč ne nedolžne predrakave spremembe, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. Okužbe ni mogoče pozdraviti, lahko pa jo preprečimo s cepljenjem.
Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno dejavnih oseb se v življenju, najpogosteje že v adolescenci, okuži z njim. Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi, saj okužba, razen v primeru pojava genitalnih bradavic ali bradavic v žrelu, poteka popolnoma brez simptomov.
Okužbo s HPV največkrat povezujemo z rakom materničnega vratu, ki v svetu še vedno predstavlja enega najpogostejših rakov žensk s 50-odstotno smrtnostjo. V Evropski uniji zaradi njega na leto umre 13.000 žensk pred 55. letom starosti, v Sloveniji okoli 50.
V Sloveniji imamo malo primerov raka materničnega vratu, za kar se lahko zahvalimo v svetovnem merilu enemu najuspešnejših programov Zora, v okviru katerega uspešno odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe materničnega vratu. Na leto zdravimo okoli 1600 predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje (odkrijemo pa še dodatnih 1800). Čeprav je zdravljenje zelo pomembno, pa ni brez stranskih učinkov, saj se, kot poudarja ginekologinja dr. Nina Jančar iz UKC Ljubljana, zaradi skrajšanega materničnega vratu kot posledice zdravljenja predrakavih sprememb, v nosečnosti za dva do sedemkrat poveča možnost za prezgodnji porod.
Po več kot desetih letih cepljenja deklic proti okužbi s HPV na sistematskih pregledih v šestem razredu osnovne šole bo v novem šolskem letu cepljenje proti HPV na sistematskih pregledih brezplačno dostopno tudi za slovenske dečke. Ob tem prelomnem mejniku v boju proti virusu HPV so zbrani strokovnjaki na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana na srečanju poudarili pomembnost zgodnjega cepljenja tako deklic kot dečkov.
Do zdaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov cepiv proti HPV. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do zdaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.
Jaka Šikonja, študent medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, poziva starše, naj se ne pustijo zavesti poplavi napačnih in lažnih informacij. »HPV povzročajo obolenja tudi pri moških, zato je prav, da se od letos dalje lahko brezplačno cepijo tudi fantje. Okužbe s HPV pri moških povzročajo raka penisa, zadnjika in ustnega dela žrela ter nadležne genitalne bradavice. Ker našteta obolenja lahko učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem, stroka priporoča cepljenje fantov v isti starosti, kot se cepijo dekleta, torej pri starosti 12 let, pred prvimi spolnimi stiki. Pomembno je tudi, da bodo cepljeni fantje in dekleta skupaj pripomogli h kolektivni imunosti in s tem omogočili, da bodo s HPV povezane bolezni sčasoma postale preteklost, tako kot so zdaj preteklost številne druge nalezljive bolezni, na primer kongenitalne rdečke, davica, otroška paraliza ...«
V Sloveniji, kjer deklice prostovoljno cepijo na sistematskih pregledih vseh od šolskega leta 2009/2010, imamo nizko stopnjo precepljenosti, od leta do leta niha med 45 in 59 odstotki, velike pa so razlike tudi med regijami, najnižja je precepljenost v goriški in osrednjeslovenski regiji, kjer je cepljenih manj kot polovica deklet, najvišja pa je na Koroškem.
Neda Hudopisk, zdravnica iz Koroškega društva za boj proti raku, je poudarila, da je bilo pri doseganju skoraj 90-odstotne precepljenosti deklet v regiji in že skoraj 60-odstotne precepljenosti pri dečkih v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer lokalne skupnosti financirajo cepljenje dečkov od leta 2016, ključno sistematično strokovno informiranje izobraževalnih ustanov, zdravstvenih delavcev, staršev, nevladnih organizacij in drugih deležnikov. »Če starši nimajo dostopa do informacij ali pa si te nasprotujejo, gredo na splet, kjer pa vemo, je veliko informacij zavajajočih,« je poudarila.
Do zdaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov cepiv proti HPV. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do zdaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.
Veliko vlogo pri tem, da se čim več staršev odloči, da ne bodo nasprotovali cepljenju, ki prepreči 90 odstotkov rakov, ki jih ta okužba povzroča, ima šolski sistem s pravilnim informiranjem staršev in skrbnikov. Dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, je poudarila, da si bodo prizadevali, da bi vse vzgojno-izobraževalne institucije na začetku šolskega leta staršem zagotovile strokovno preverjene informacije o pomenu cepljenja proti HPV.
Zdravnica Majda Troha iz zdravstvenega doma Idrija, kjer imajo tudi visoko precepljenost med obema spoloma, je poudarila, da je ob pregledovanju podatkov o precepljenosti opazila velike korelacije s tem, ali je bila katera od šol deležna anticepilske propagande. Omenila je tudi primer ene od pacientk, ki se je zdravila zaradi predrakavih sprememb tretje stopnje in ji je zaupala, da je bila v njeni generaciji ona ena od dveh, ki se v razredu nista cepili proti HPV. Ginekologinja Nina Jančar je vse starše pri tem pozvala, naj pomislijo, kako bodo čez čas razložili svojim hčeram ali sinovim, zakaj so zboleli za rakom, če ga je mogoče zelo učinkovito preprečiti s cepljenjem.
Zdravnica dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, zato na začetku šolskega leta, ko se starši šestošolk in šestošolcev odločajo o tem, ali bodo svoje otroke cepili proti HPV ali ne, pogledajo strokovna gradiva in se odločijo na podlagi preverjenih informacij.
13.000 Evropejk vsako leto umre zaradi raka materičnega vratu
Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno dejavnih oseb se v življenju, najpogosteje že v adolescenci, okuži z njim. Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi, saj okužba, razen v primeru pojava genitalnih bradavic ali bradavic v žrelu, poteka popolnoma brez simptomov.
Smrtnost je 50-odstotna
Okužbo s HPV največkrat povezujemo z rakom materničnega vratu, ki v svetu še vedno predstavlja enega najpogostejših rakov žensk s 50-odstotno smrtnostjo. V Evropski uniji zaradi njega na leto umre 13.000 žensk pred 55. letom starosti, v Sloveniji okoli 50.
V Sloveniji imamo malo primerov raka materničnega vratu, za kar se lahko zahvalimo v svetovnem merilu enemu najuspešnejših programov Zora, v okviru katerega uspešno odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe materničnega vratu. Na leto zdravimo okoli 1600 predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje (odkrijemo pa še dodatnih 1800). Čeprav je zdravljenje zelo pomembno, pa ni brez stranskih učinkov, saj se, kot poudarja ginekologinja dr. Nina Jančar iz UKC Ljubljana, zaradi skrajšanega materničnega vratu kot posledice zdravljenja predrakavih sprememb, v nosečnosti za dva do sedemkrat poveča možnost za prezgodnji porod.
Po več kot desetih letih cepljenja deklic proti okužbi s HPV na sistematskih pregledih v šestem razredu osnovne šole bo v novem šolskem letu cepljenje proti HPV na sistematskih pregledih brezplačno dostopno tudi za slovenske dečke. Ob tem prelomnem mejniku v boju proti virusu HPV so zbrani strokovnjaki na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana na srečanju poudarili pomembnost zgodnjega cepljenja tako deklic kot dečkov.
Varnost cepiva proti HPV
Do zdaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov cepiv proti HPV. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do zdaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.
Jaka Šikonja, študent medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, poziva starše, naj se ne pustijo zavesti poplavi napačnih in lažnih informacij. »HPV povzročajo obolenja tudi pri moških, zato je prav, da se od letos dalje lahko brezplačno cepijo tudi fantje. Okužbe s HPV pri moških povzročajo raka penisa, zadnjika in ustnega dela žrela ter nadležne genitalne bradavice. Ker našteta obolenja lahko učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem, stroka priporoča cepljenje fantov v isti starosti, kot se cepijo dekleta, torej pri starosti 12 let, pred prvimi spolnimi stiki. Pomembno je tudi, da bodo cepljeni fantje in dekleta skupaj pripomogli h kolektivni imunosti in s tem omogočili, da bodo s HPV povezane bolezni sčasoma postale preteklost, tako kot so zdaj preteklost številne druge nalezljive bolezni, na primer kongenitalne rdečke, davica, otroška paraliza ...«
Slovenija ima nizko precepljenost
V Sloveniji, kjer deklice prostovoljno cepijo na sistematskih pregledih vseh od šolskega leta 2009/2010, imamo nizko stopnjo precepljenosti, od leta do leta niha med 45 in 59 odstotki, velike pa so razlike tudi med regijami, najnižja je precepljenost v goriški in osrednjeslovenski regiji, kjer je cepljenih manj kot polovica deklet, najvišja pa je na Koroškem.
Neda Hudopisk, zdravnica iz Koroškega društva za boj proti raku, je poudarila, da je bilo pri doseganju skoraj 90-odstotne precepljenosti deklet v regiji in že skoraj 60-odstotne precepljenosti pri dečkih v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer lokalne skupnosti financirajo cepljenje dečkov od leta 2016, ključno sistematično strokovno informiranje izobraževalnih ustanov, zdravstvenih delavcev, staršev, nevladnih organizacij in drugih deležnikov. »Če starši nimajo dostopa do informacij ali pa si te nasprotujejo, gredo na splet, kjer pa vemo, je veliko informacij zavajajočih,« je poudarila.
Varnost cepiva proti HPV
Do zdaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov cepiv proti HPV. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do zdaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje.
Veliko vlogo pri tem, da se čim več staršev odloči, da ne bodo nasprotovali cepljenju, ki prepreči 90 odstotkov rakov, ki jih ta okužba povzroča, ima šolski sistem s pravilnim informiranjem staršev in skrbnikov. Dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, je poudarila, da si bodo prizadevali, da bi vse vzgojno-izobraževalne institucije na začetku šolskega leta staršem zagotovile strokovno preverjene informacije o pomenu cepljenja proti HPV.
Zdravnica Majda Troha iz zdravstvenega doma Idrija, kjer imajo tudi visoko precepljenost med obema spoloma, je poudarila, da je ob pregledovanju podatkov o precepljenosti opazila velike korelacije s tem, ali je bila katera od šol deležna anticepilske propagande. Omenila je tudi primer ene od pacientk, ki se je zdravila zaradi predrakavih sprememb tretje stopnje in ji je zaupala, da je bila v njeni generaciji ona ena od dveh, ki se v razredu nista cepili proti HPV. Ginekologinja Nina Jančar je vse starše pri tem pozvala, naj pomislijo, kako bodo čez čas razložili svojim hčeram ali sinovim, zakaj so zboleli za rakom, če ga je mogoče zelo učinkovito preprečiti s cepljenjem.
Zdravnica dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, zato na začetku šolskega leta, ko se starši šestošolk in šestošolcev odločajo o tem, ali bodo svoje otroke cepili proti HPV ali ne, pogledajo strokovna gradiva in se odločijo na podlagi preverjenih informacij.
