120 let Pokrajinskega muzeja Maribor
Večino prireditev ob okrogli obletnici so v muzeju izpeljali lani, kar nekaj projektov pa se nadaljuje še letos. Začeli so z instalacijo Grajski vas gledajo, ki je bila umeščena ob okna baročnega stopnišča, kamor so postavljeni izjemni kosi iz zbirke oblačilne kulture. Po besedah muzejske svetovalke Nives Cvikl so pri mimoidočih hoteli vzbuditi zanimanje in pozornost na dogajanje za grajskimi zidovi.
Sledila je panojska razstava na Trgu svobode, na kateri so izpostavili nekatere predmete iz osemnajstih muzejskih zbirk, ki so posebej izpovedni zaradi funkcije, ki so jo nekoč opravljali, zaradi umetniškega izraza ter pričevanja o načinu življenja, delovanja in bivanja ljudi na tem območju.
Vrhunec razstava in monografija
V okviru projekta Gremo mi na svoje so v sodelovanju z drugimi mestnimi kulturnimi zavodi, ki so izšli iz Pokrajinskega muzeja Maribor, ovrednotili samostojno delovanje institucij ter njihovo vlogo in pomen v kulturnem življenju Podravja. Ob desetletnici programskega sklopa Mesec mode v muzeju so pripravili poseben program s predstavitvijo historičnih vidikov športnih oblačil.
Vrhunec praznovanja 120-letnice delovanja se je odvil decembra lani z veliko razstavo ter izdajo obsežne monografije Dediščinski horizonti. Na razstavi so predstavljeni različni predmeti, povezani z lastniki gradu, pomembnimi meščani in župani, pa tudi s širšo slovensko kulturno zgodovino. Med njimi so izjemne arheološke najdbe, izkopane pred desetletjem na Piramidi, predmeti plemiške rodbine baronov Twicklov, nadvojvode Janeza in osebni predmeti viceadmirala Wilhelma von Tegetthoffa. Ta je predstavljen z visečo ladijsko mrežo, daljnogledom, ki ga je uporabljal v znameniti bitki pri Visu, in delom spomenika, ki je nekoč krasil današnji Trg generala Maistra.
Vzpon gospodarstva
Na gospodarski vzpon Maribora v 19. stoletju nas opozarjajo osebni predmeti gospodarstvenikov, ki so sredi in v drugi polovici 19. stoletja sodelovali in dobivali priznanja na svetovnih razstavah v Londonu, Parizu in na Dunaju. Med njimi je treba omeniti steklarja Benedikta Vivata, čevljarja Antona Kleinschusterja ter Johanna Erharta, čigar izdelki so že v drugi polovici 19. stoletja potovali na vse pomembnejše evropske trge in Bližnji vzhod. Ob stoti obletnici smrti Pavla Turnerja letos izpostavljajo tudi gradivo, ki je povezano z njim.
V publikaciji Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor je podrobneje proučenih in predstavljenih 120 izbranih predmetov, ki so zaznamovali preteklost, sedanjost in prihodnost Podravja, Pohorja, Kozjaka ter Slovenskih goric. Pri nastajanju publikacije so se držali dveh vodil: izvor predmeta, ki je njegov identitetni temelj, ter vključevanje dediščine iz vseh 23 občin, ki jih muzej pokriva. Predmeti iz regije pričajo o izjemno pestri dejavnosti, ki še danes določa in zaznamuje območje Štajerske.
V zgodovinskem loku lahko sledimo prvim poselitvam, srednjeveški mestotvorni dediščini, apologetom novega veka, plemiški bivalni kulturi v gradovih in dvorcih, življenju na podeželju, razsvetljenskim idealom in zorenju umetnosti. V publikaciji je izpostavljena dediščina mecenov, intelektualcev, vojakov, obrtnikov, gospodarstvenikov in duhovnih očetov, ki so pustili neizbrisljivo sled svojega neutrudnega boja na duhovnem in intelektualnem področju ali so na zanamce prenašali predvsem tehnično znanje in poslovno žilico.
Dediščina štajerskih gradov
Poglobljena analiza predmetov, sledenje predmetom od izvora, torej naročnika oziroma kupca, do izdelovalca, mojstra, obrtnika, je pokazala, da je bil prostor nekdanje Spodnje Štajerske vključen v umetniške in intelektualne tokove današnje širše srednje Evrope. Iz prazgodovine izstopa bronasta stilizirana figurica vepra, najdenega ob izkopavanjih na Brinjevi gori leta 1955. Ob nedavnih arheoloških izkopavanjih na Piramidi nad Mariborom je bil najden pečatnik, ki je pripadal Ulriku II. Mariborskemu iz rodu gospodov Mariborskih.
V monografiji je izpostavljena kulturna dediščina reprezentativnih štajerskih gradov in dvorcev, med drugim mariborskega gradu, dvorca Betnava, gradu v Slovenski Bistrici, dvorca Štatenberg, gradu Hrastovec, dvorca Viltuš in dvorca Fala. Izpostavljen je izjemen opus družine kiparjev Straubov, dela slikarja Hansa Adama Weissenkircherja in kiparskega mojstra Jožefa Holzingerja.
Iz 19. stoletja je izpostavljena dediščina posameznikov, ki so neizbrisljivo zaznamovali območje ob Dravi, od nadvojvode Janeza do Antona Martina Slomška ter učitelja in mecena Pavla Turnerja, 20. stoletje pa seveda ne gre brez generala Rudolfa Maistra. Iz njegove posesti je predstavljena avstro-ogrska oficirska kapa, ki ima v kokardi namesto odstranjenega monograma cesarja Karla slovensko tribarvnico, ki so jo ob prevratu uporabljali tudi Maistrovi borci.
