Pretekle točke preloma zgodnje opozorilo za nove katastrofe
Mednarodna skupina znanstvenikov je ugotovila, da so se pretekli klimatski sistemi po doseženi točki preloma praviloma upočasnili.
Odpri galerijo
Taljenje ledu bi lahko sprožilo dvig morske gladine za več kot 12 metrov. FOTO: Pauline Askin/Reuters
Nenadne spremembe Zemljinega podnebja, ki so v zgodovini povzročile taljenje ledenikov in ekstremno povišanje morske gladine, so lahko zgodnji opozorilni sistem za današnje podnebne točke preloma, ugotavlja nova študija.
Podnebne točke preloma, posledic katerih ni mogoče odpraviti vsaj še stoletje ali več, so pragovi, ob katerih – če jih prestopimo –, se lahko sprožijo obsežne in hitre spremembe v naravi, ki prinesejo katastrofe. Primer točke preloma je denimo taljenje ledu na Grenlandiji in zahodni Arktiki, zaradi česar bi se lahko morska gladina dvignila za več kot 12 metrov.
Težava pa je, da je točke preloma zelo težko napovedati, saj jih lahko sproži relativno majhno povečanje koncentracije ogljika v atmosferi, poroča novičarska agencija AFP.
Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Geoscience preučila dve veliki točki preloma v zgodovini, Bolling-Allerodovo segrevanje, ki je pred 15.000 leti temperature nad Grenlandijo segrelo za 14 stopinj, ter konec afriškega vlažnega obdobja pred pet do šest tisoč leti, ki je povzročilo spremembe v območnih ekosistemih in prazgodovinskih človeških družbah.
Ugotovili so, da so se različni pretekli klimatski sistemi, kot so oceanska dinamika in vzorci padavin, po doseženi točki preloma praviloma upočasnili. Soavtor raziskave Tim Lenton z Exeterske univerze je poudaril, da se človeštvo sooča s tveganjem prestopa več prelomnih točk, ki pa ga bo tokrat prvič povzročilo samo, učinki pa bodo globalni.
Znanstvenega konsenza, kdaj bodo prelomne točke prekoračene, še ni, se pa večinoma znanstveniki strinjajo, da je doseg določenih točk preloma, kot je denimo taljenje ledu na Grenlandiji in zahodni Antarktiki, že neizbežen zaradi ravni ogljikovega dioksida v atmosferi. Posledice za ekosisteme in človeške družbe bi bile lahko zelo velike.
Podnebne točke preloma, posledic katerih ni mogoče odpraviti vsaj še stoletje ali več, so pragovi, ob katerih – če jih prestopimo –, se lahko sprožijo obsežne in hitre spremembe v naravi, ki prinesejo katastrofe. Primer točke preloma je denimo taljenje ledu na Grenlandiji in zahodni Arktiki, zaradi česar bi se lahko morska gladina dvignila za več kot 12 metrov.
Težava pa je, da je točke preloma zelo težko napovedati, saj jih lahko sproži relativno majhno povečanje koncentracije ogljika v atmosferi, poroča novičarska agencija AFP.
Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Geoscience preučila dve veliki točki preloma v zgodovini, Bolling-Allerodovo segrevanje, ki je pred 15.000 leti temperature nad Grenlandijo segrelo za 14 stopinj, ter konec afriškega vlažnega obdobja pred pet do šest tisoč leti, ki je povzročilo spremembe v območnih ekosistemih in prazgodovinskih človeških družbah.
Ugotovili so, da so se različni pretekli klimatski sistemi, kot so oceanska dinamika in vzorci padavin, po doseženi točki preloma praviloma upočasnili. Soavtor raziskave Tim Lenton z Exeterske univerze je poudaril, da se človeštvo sooča s tveganjem prestopa več prelomnih točk, ki pa ga bo tokrat prvič povzročilo samo, učinki pa bodo globalni.
Znanstvenega konsenza, kdaj bodo prelomne točke prekoračene, še ni, se pa večinoma znanstveniki strinjajo, da je doseg določenih točk preloma, kot je denimo taljenje ledu na Grenlandiji in zahodni Antarktiki, že neizbežen zaradi ravni ogljikovega dioksida v atmosferi. Posledice za ekosisteme in človeške družbe bi bile lahko zelo velike.
