Nepogrešljiv odmerek jazza
V Cukrarna baru je bil v nedeljo prvi od treh za zdaj napovedanih koncertov novega cikla Jazz Ars All Stars, ki ga je zasnoval dolgoletni urednik jazzovskega programa na radiu Ars Hugo Šekoranja. Nastopila je avstrijska pevka Lia Pale, ki s švicarsko-avstrijskim komponistom Mathiasom Rüeggom od leta 2013 sveže in poetično navdihnjeno združuje klasično glasbo z jazzom.
»Od pevcev se lahko marsikaj naučite, ampak ne verjemite vsega, kar pravijo,« je pevka Lia Pale citirala Schumannove humorne napotke za glasbo in življenje ter z različnimi anekdotičnimi intermezzi povezala večer, naslovljen The Great European Song Book (Velika evropska pesmarica). Po vzoru velike ameriške pesmarice, v katero so standarde prispevali brata Gershwin, Cole Porter, Irving Berlin in drugi znani skladatelji popularne glasbe, se je za evropsko pesmarico zasedba navdihovala pri zakladnici Roberta Schumanna, Johannesa Brahmsa in Franza Schuberta, poezijo pa črpala iz vodnjaka verzov Heinricha Heineja in Rainerja Marie Rilkeja.
Koncert je bil prvi v nizu novega cikla programa Ars in je po mnenju Huga Šekoranje zgleden primer konceptualno domišljenega projekta uigrane zasedbe. »Tako dovršene projekte pri nas pogrešam. Vse večkrat se zgodi, da se bend sestane pol ure pred koncertom in kar na prizorišču dogovori, katere standarde bo odigral, rezultat pa je neredko dolgočasen koncert. Danes, ko lahko tudi prek spleta hitro dojamemo, kaj vse se dogaja v svetu jazza, je to premalo,« je dejal Šekoranja, urednik jazzovskega programa na radiu Ars, ki z novim ciklom obuja Arsovo uveljavljeno dejavnost organizacije koncertov, ki je v zadnjih letih pešala.
»Med pandemijo smo znova organizirali koncerte v radijskih studiih, pred maloštevilnim občinstvom, da bi glasbenikom in občinstvu povrnili vsaj malo preteklega občutka doživljanja koncertov. Glasbeniki so v tem kontekstu primerljivi s športniki. Tudi zvezdniki košarkarske lige NBA so zatrdili, da ne bodo nikoli igrali pred prazno dvorano, pa so navsezadnje morali privoliti v to. Tako so tudi glasbeniki zadnje leto in pol nastopali v dvoranah brez občinstva.«
Novi cikel bo potekal na novem prizorišču, v Cukrarna baru, ki se je že ob prvem koncertu po mnenju Huga Šekoranje izkazal kot akustično ustrezen prav za takšne ozvočene koncerte.
Program je za zdaj znan do konca januarja. »Predvidoma vsako zadnjo nedeljo v mesecu (v terminu Nedeljskega glasbenega portreta) bomo v živo pred občinstvom, če bodo ukrepi to dopuščali, predstavljali domače (in tuje) kakovostne jazzovske zasedbe,« je predstavil koncertni cikel, ki ga bodo v živo prenašali na radiu Ars, videoprenos bo omogočen na spletni strani radia in Arsovem facebook profilu, kjer je ogled dogodka omogočen tudi po koncu koncerta. Ogled koncertov je brezplačen, je opozoril Šekoranja.
Naslednji dogodek bo 12. decembra, ko bo bobnar Aleš Rendla s kvintetom in dolgoletnim sodelavcem, basistom Ninom De Glerio, izvedel svoj novi projekt. 31. januarja bosta novo avtorsko glasbo, močno povezano s klasično glasbo, ob nekaterih aranžmajih standardov predstavila saksofonist Jure Pukl in pianist Marko Črnčec v duu.
Sedem ur na teden
Čeprav je v klubih in odrih jazzovsko dogajanje, ki smo mu bili priča pred leti, zamrlo, jazz na postajah našega nacionalnega radia odmeva skoraj vse dni v tednu. Jazzu na programu Ars namenijo približno sedem ur na teden. Ob ponedeljkih zunanji sodelavec uredništva Marko Kumer pripravlja Jazz avenijo z novostmi s sodobne jazzovske scene, ki se občasno dotikajo tudi nekaterih zgodovinskih tem. Torek je rezerviran za Orkestralni jazz, ko je slišati monumentalne velike jazzovske zasedbe. Sreda se začne z Jazzovsko jutranjico, v kateri predstavljajo domače in tuje nove plošče ter se pogovorijo z njihovimi avtorji, konča pa z večernim Jazz Sessionom – koncertno izmenjavo evropske zveze radijskih oddaj EBU (European Broadcasting Union). Petkova oddaja Tretje uho je namenjena različnim žanrom, ki pogosto prečijo polje jazza. V petek zvečer se Marko Kumer v oddaji Jazz Ars posveča glavnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovale jazzovsko zgodovino.
V ležernem slogu je zasnovano sobotno popoldansko druženje ob Jazz siesti. Šekoranja ob petkih na prvem programu nacionalnega radia vodi še oddajo Jazz pred polnočjo, o kateri pravi, da je zasnovana tudi pedagoško, ustrojena za poslušalce prvega programa, ki morda še niso slišali za Kurta Ellinga, Tonyja Bennetta ali celo Pata Methenyja, pri čemer je pozoren na to, da je program poslušljiv, a kakovosten. »Program snujem z željo, da bi med oddajo čim manj poslušalcev zamenjalo postajo. Zato velikokrat ponovim kakšno stvar, jim razložim ozadje kakšne skladbe, ali pa pripovedujem zanimive anekdote iz življenja glasbenikov, da bi vzbudil zanimanje za to glasbeno zvrst,« je povedal urednik in voditelj jazzovskih oddaj.
Koncert Lie Pale je na ogled na spletni in facebook strani radia Ars.
Decembra bo nastopil kvintet Aleša Rendle, januarja pa duo Pukl – Črnčec.
Jazzu na programu Ars namenjajo približno sedem ur na teden.
Obisk koncertov v klubu Cukrarne je brezplačen.
Ob omenjenih oddajah na prvem programu nacionalnega radia lahko prisluhnemo tudi Branetu Rončelu, ki je generacije vpeljal v svet jazza s televizijsko oddajo Izza odra, ki ji najbrž ni para na svetu, to, da jih je gostil, pa pomnijo največje jazzovske legende. Zdaj se v pogovorno-glasbeni oddaji V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom ne posveča le jazzu, ampak je svoj izbor zasnoval širše in vanj vključil tudi pop, rock, funk, r'n'b, blues, reggae, afriško urbano glasbo, salso in druge zvrsti.
Delno se zvrsti dotika tudi oddaja o muzikalih Glasba, gledališče in jazz, pred dobrim mesecem pa se je omenjenim programom priključila še nova oddaja Samo muzika, namenjena izključno slovenskim jazzovskim glasbenikom. »Razen četrtka je vsak dan mogoče prisluhniti jazzu, kar je primerljivo z drugimi evropskimi radijskimi postajami za klasično glasbo, ki jazzu navadno namenijo uro ali dve na dan,« je dejal Šekoranja.
Najbrž radijska postaja, ki bi ves čas vrtela samo jazz, pri nas ne bi preživela. Tudi v tujini so bili taki programi prestavljeni na splet. »Velika težava pri snovanju programa je seveda denar. Že res, da se proračuni nižajo povsod, le da je občutna razlika v tem, če nekemu programu proračun zmanjšajo s sedemna šest milijonov, kot če ga zmanjšajo s 1500 na 500 evrov,« je razmišljal Šekoranja, ki meni, da je v Sloveniji problem tudi v miselnosti ljudi. »Smo družba, ki ne zna ceniti kulture. Če je za koncert treba odšteti deset evrov, je to že problem. Podjetja, ki so za svoje prireditve včasih najemala orkestre in znane glasbenike, so zdaj zadovoljna s šolskim bendom, ki mu po možnosti ni treba plačati nič. Glasbeniki morajo igrati napol zastonj, preživijo lahko samo še bobnarji, basisti in pianisti, ki so lahko v več bendih hkrati. Ostali ne morejo preživeti z glasbo. Ni težava v denarju, težava je v miselnosti,« je sklenil sogovornik.
Zato v želji po domišljenih konceptih in navdihujočih koncertih zaključujemo v duhu Schumannovega napotka za življenje: »Ne smeš igrati slabih skladb, niti jih – samo če si v to prisiljen – poslušati.«
