Državni proračun ob polletju z večjim primanjkljajem
Državna blagajna je bila v prvi polovici letošnjega leta v slabši kondiciji kot v istem obdobju lani. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih šestih mesecih znašal 410 milijonov evrov oziroma kar 286 milijonov več kot v prvi polovici lanskega leta, izhaja iz pregleda javnofinančnih gibanj, ki ga objavlja ministrstvo za finance. Glavni razlogi za zvišanje primanjkljaja so nekoliko nižji prihodki in višji odhodki državnega proračuna, ki so nastali zaradi pomoči podjetjem v časih energetske krize, stabilizacije zdravstva, višjih investicij in odhodkov za plače.
Letošnji trendi so tako manj ugodni na obeh straneh proračunske bilance. Prihodki so v prvem polletju znašali 6,28 milijarde evrov in so bili za 80 milijonov oziroma 1,3 odstotka manjši kot lani, spremenila pa se je tudi njihova sestava. Na eni strani so bili prilivi iz največjega davčnega vira, davka na dodano vrednost, višji za slabih sto milijonov evrov, kar za 135 milijonov so bili višji prihodki od trošarin, zaradi ugodnih gibanj na trgu dela so bili za 13 milijonov višji tudi prilivi iz dohodnine, za 50 milijonov evrov so bili višji tudi prihodki od obresti.
Hkrati so se za kar 200 milijonov evrov znižali prilivi od davka na dobiček podjetij, na ministrstvu za finance to pripisujejo predvsem nižjim doplačilom davčnih zavezancev te dajatve za leto 2022.
Slabo črpanje iz sklada za odpornost
Poudariti velja tudi za kar 61 milijonov evrov (oziroma 11 odstotkov) nižje skupne prilive iz različnih evropskih skladov, kjer izstopa predvsem slabo črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (za 68 milijonov oziroma skoraj 58 odstotkov manj), nekoliko boljše pa je bilo črpanje kohezijskih skladov.
Še večja je razlika na strani proračunske porabe, ki je bila v prvih šestih mesecih s 6,69 milijarde evrov za 206 milijonov oziroma dobre tri odstotke višja kot v istem obdobju lani. Tekoči transferji, predvsem izdatki za subvencije, so se zvišali za 107 milijonov evrov (skoraj za tretjino), zlasti na račun državne pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje. Za 79 milijonov so bili višji transferji, predvsem v zdravstveno blagajno. Za 18 milijonov so bili višji transferji javnim zavodom, predvsem zaradi višjih izdatkov za plače.
Neposredni odhodki za plače in prispevke so bili višji za 73 milijonov evrov (9,5 odstotka) zaradi lanske uskladitve plačnih razredov in aprilskega zvišanja plač javnim uslužbencem za en plačni razred.
V letošnjem prvem polletju se je nekoliko poslabšala tudi konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki združuje državni proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno ter proračune občin. Njen saldo je predvsem zaradi povečanih tekočih transferjev in odhodkov v obdobju od začetka januarja do konca junija letos znašal –440 milijonov evrov, v istem lanskem obdobju pa –203 milijone evrov, še ugotavljajo na ministrstvu za finance.
