Moskva: Od sobote iz Mariupolja na varnem 126 civilistov
Glavni poudarki:
- Iz Mariupolja naj bi se nadaljevale evakuacije civilistov.
- Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini do dneva zmage 9. maja, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
- Od začetka vojne iz Ukrajine pobegnilo že 5,5 ljudi.
- Britanska obveščevalna služba: Odkar je Rusija pred več kot devetimi tedni začela invazijo na Ukrajino, je izgubila veliko bojne moči, saj precejšnje število ruskih vojakov ni več sposobnih za bojevanje.
19.00 Moskva: Od sobote iz Mariupolja evakuiranih 126 civilistov
Ruska vojska je danes sporočila, da je bilo iz oblegane jeklarne Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupolj od sobote na varno evakuiranih 126 ljudi. Več kot polovica se jih je odločila za evakuacijo na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
69 civilistov, ki so se odločili za umik na območje pod nadzorom režima v Kijevu, je bilo predanih predstavnikom Združenih narodov in Rdečega križa in se trenutno v konvoju vozil odpravljajo proti Zaporožju,« so sporočili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kot so dodali, ruska vojska zagotavlja varnost humanitarnega koridorja. Ukrajinska stran je sicer danes poročala, da so ruske enote znova začele obstreljevati Azovstal, poroča britanski BBC.
Po navedbah ukrajinskih oblasti so za danes predvidene nove evakuacije civilistov iz Azovstala, vendar pa naj bi civilisti še vedno čakali na avtobuse, poroča BBC. Mestne oblasti so civiliste pozvale, naj ostanejo na zbirnem mestu, saj še vedno upajo, da bo evakuacija vendarle stekla.
17.30 Članice EU pred zasedanjem zunanjih ministrov neenotne glede embarga na rusko nafto
Države članice Evropske unije še vedno niso enotne glede embarga na uvoz ruske nafte. Temu najglasneje nasprotuje Madžarska, medtem ko se za to močno zavzema Poljska. Nemčija in Avstrija pa sta omilili svoje stališče in sta pripravljeni sprejeti embargo.
Poljska ministrica za okolje Anna Moskwa se je pred današnjim zasedanjem ministrov EU, pristojnih za energetiko, zavzela za takojšnjo uvedbo sankcij proti Rusiji na področjih nafte in plina. »To je nujen korak, ki mora biti vključen v naslednji sveženj sankcij. Najbolje je, da se uvede oboje hkrati,« je poudarila.
Grožnje z vetom na embargo na nafto, s katerim je zagrozila tradicionalna poljska zaveznica Madžarska, medtem ni želela komentirati. Dejala je, da želi najprej govoriti z madžarskim kolegom.
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je v odzivu na madžarsko grožnjo z vetom izrazil razumevanje za to, da nekatere države potrebujejo več časa, da se pripravijo na prepoved uvoza ruske nafte. Vendar pa morajo po njegovem mnenju vse prispevati svoj delež pri tem.
Vse države članice je pozval, naj kar se da hitro zmanjšajo odvisnost od ruskih energentov. »Solidarnost z Ukrajino zahteva, da hitro in drastično zmanjšamo dobavo fosilnih goriv iz Rusije,« je poudaril.
Nemčija in Avstrija sta bili do embarga na uvoz ruske nafte še nedolgo nazaj zadržani, a sta zdaj omilili svoje stališče. Habeck je danes ponovil, da je Nemčija storila veliko za zmanjšanje odvisnosti od nafte iz Rusije in da je pripravljena na uvedbo embarga.
Podobno je pred zasedanjem ministrov v Bruslju povedala avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler. »Avstrija je pripravljena podpreti embargo na nafto, če se Evropska komisija in države članice odločijo za to,« je dejala.
Komisija naj bi sicer že šesti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki naj bi vključeval tudi embargo na nafto, predstavila v prihodnjih dneh. Zasedanja se sicer ne udeležuje nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade. Slovenijo zastopa namestnica stalnega predstavnika pri EU Tamara Weingerl Požar.
13.33 Madžarska grozi z vetom na embargo EU na uvoz ruskih energentov
Madžarska je zagrozila, da bo z vetom preprečila uvedbo sankcij Evropske unije na uvoz ruskega plina in nafte. Vodja kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana Gergely Gulyas je v nedeljo zvečer na madžarski televiziji poudaril, da nikoli ne bodo podprli tovrstnih sankcij, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Da jasno povem: Nikoli ne bomo podprli sankcij,« je dejal glede načrtov EU o prepovedi uvoza ruskih energentov. »Ker se jih lahko uvede le soglasno, ni smiselno, da Evropska komisija predlaga sankcije, ki bi omejile trenutni madžarski uvoz,« je dodal.
Gulyas je prepričan, da trenutno ne more nihče nadomestiti dobav ruskih energentov. Tovrstna prilagoditev bi po njegovem mnenju trajala pet let, potrebna pa bi bila tudi velika količina denarja. Evropska komisija pa trenutno Madžarski ne daje denarja in ga celo zadržuje, je dodal v luči sprožitve mehanizma pogojevanja sredstev z vladavino prava proti Madžarski. Podobno je glede nasprotovanja sankcijam dejal tudi tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs, poroča britanski BBC. »Madžarsko stališče glede embarga na nafto in plin se ni spremenilo, ne podpiramo ga,« je dejal. Evropska komisija sicer trenutno v okviru šestega sklopa sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini razmišlja tudi o prepovedi uvoza ruskih energentov, vendar glede tega v EU ni enotnega stališča.
Izrael obsodil izjave Lavrova o Hitlerju
Izrael je danes obsodil izjavo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je v nedeljo dejal, da je imel Adolf Hitler judovske korenine, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Tel Aviv od Moskve zahteva opravičilo, izraelsko zunanje ministrstvo pa je na pogovor že pozvalo ruskega veleposlanika v Izraelu. Lavrov je v bran ruske invazije, katere cilj naj bi bil »denacifikacija« Ukrajine, izjavil, da judovske korenine ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ne postavljajo pod vprašaj Putinovega stališča, da so v Ukrajini nacisti.
Ob tem je Lavrov tudi dejal, da je Zelenski morda res judovskega rodu, a »je imel judovsko kri tudi Adolf Hitler«. »To še nič ne pomeni. Moder judovski narod pravi, da so najhujši antisemiti ponavadi Judi,« je Lavrov izjavil za italijansko televizijo Rete4 ter s tem izzval bes izraelskih oblasti. »Izjava zunanjega ministra Lavrova je neoprostljiva in nekaj, česar še nismo slišali, predstavlja pa tudi grozljivo zgodovinsko netočnost,« je danes sporočil izraelski zunanji minister Jair Lapid. »Judi se v holokavstu niso ubijali sami. Najbolj pritlehna raven rasizma proti Judom je obtoževanje samih Judov za antisemitizem,« je še dejal Lapid in dodal, da njegovega dedka niso ubili Judi, ampak nacisti. Poleg tega je Lavrovu svetoval, naj pogleda v zgodovinske knjige.
12.54 Na pot v Slovenijo krenil konvoj 20 ukrajinskih sirot
Konvoj 20 sirot iz Ukrajine in njihovega spremstva je krenil na pot proti Sloveniji, kjer jih bodo namestili v vas Slavina pri Postojni, je potrdil poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Pot predstavlja svojevrsten izziv, je priznal Curk, ki verjame, da bodo otroci v doglednem času v Sloveniji. Poleg 20 otrok, starih od enega do sedem let, so v konvoju še tri zdravnice, več medicinskih sester in vzgojiteljic ter njihovi otroci, je za STA pojasnil Curk.
Kot je dodal poveljnik civilne zaščite za Notranjsko, pot konvoja predstavlja svojevrsten izziv, »kajti skozi območje Ukrajine prihaja do več prometnih zamaškov in ovir«. Kljub temu Curk verjame »v mednarodno pravo in pa v odprtost prostora« ter da bodo otroci v doglednem času prečkali ozemlje Ukrajine in mejo, ki jih loči od Evropske unije. Kdaj bi konvoj lahko prispel v Slovenijo, Curk ni mogel napovedati. Je pa zagotovil, da bodo javnost obvestili, ko bodo otroci nameščeni v Sloveniji. Gre za sirote in otroke brez spremstva staršev iz Luganske sirotišnice št. 2. V Slovenijo prihajajo v spremstvu strokovnega osebja iz Ukrajine in njihovih otrok, ostali pa naj bi do preklica vojnega stanja v Ukrajini.
12.43 Danska ponovno odprla veleposlaništvo v Kijevu
Danska je danes ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Kijevu, je med nenapovedanim obiskom ukrajinske prestolnice sporočil danski zunanji minister Jeppe Kofod. Na poslopju veleposlaništva je že izobesil dansko zastavo in korak označil za pomemben simbol podpore Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Danska je veleposlaništvo zaprla po začetku ruske invazije na Ukrajino in je prva od nordijskih držav, ki je veleposlaništvo v državi ponovno odprla.
11.52 Finci zaradi vojne v Ukrajini odstopili od gradnje jedrske elektrarne z ruskim Rosatomom
Finski konzorcij Fennovoima je odstopil od pogodbe z rusko skupino Rosatom, s katero je načrtoval gradnjo tretje finske jedrske elektrarne. Finci so kot razlog za odstop od projekta navedli vojno v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Vojna v Ukrajini je povečala tveganja pri projektu,« je v sporočilu za javnost zapisal konzorcij Fennovoima. Ob tem so izpostavili tudi znatne zamude pri investiciji. Finci so 1200-megavatni reaktor, ki bi ga oblikovali Rusi, načrtovali v mestu Pyhäjoki, ki je okoli 100 kilometrov oddaljen od pristanišča Oulu na severu države. Projekt Hanhikivi 1, v katerem ima ruski Rosatom 34-odstotni delež, so večkrat zamaknili, vlagatelji med drugim še niso uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja, poroča AFP. Gre sicer za enega večjih projektov v EU, v katerega so vpletena ruska podjetja. Dva dni po ruski invaziji na Ukrajino je finska vlada sporočila, da bo preučila varnostna tveganja pri projektu, ki je bil ocenjen na 7,5 milijarde evrov.
11.43 London: Rusija izgubila veliko bojne moči
Odkar je Rusija pred več kot devetimi tedni začela invazijo na Ukrajino, je izgubila veliko bojne moči, saj precejšnje število ruskih vojakov ni več sposobnih za bojevanje, je danes sporočila britanska obveščevalna služba. Najbolj naj bi bile izčrpane nekatere elitne enote, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Moskva je ob začetku invazije v Ukrajino razporedila več kot 120 taktičnih bataljonskih skupin, kar predstavlja približno 65 odstotkov vseh njenih kopenskih sil, je sporočila obveščevalna služba britanskega obrambnega ministrstva. Po njihovih podatkih zdaj več kot četrtina teh enot verjetno ni več sposobna za boj.
Stopnja izčrpanosti naj bi bila največja zlasti pri nekaterih elitnih enotah, vključno s padalci. »Rusija bo verjetno potrebovala več let, da bo obnovila te sile,« so sporočili v Londonu. Britanska vlada že več tednov pogosto objavlja obveščevalne ocene o vojni. Moskva London medtem obtožuje ciljno usmerjene kampanje dezinformiranja.
11.40 Tudi danes nadaljevanje napadov na vzhodu
Rusija sicer po navedbah generalštaba v Kijevu danes nadaljuje z napadi na vzhodu Ukrajine. Ruske enote so še naprej poskušale ustvariti ugodne pogoje za napade na mesta Slovjansk, Sjeverodonetsk in Rubižne, še vedno obstreljujejo tudi Harkov. Ukrajinski droni so danes v bližini Kačjega otoka potopili dva ruska patruljna čolna, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo in objavilo posnetke eksplozije. Po navedbah ukrajinskih virov je Rusija z raketami ponovno napadla nevojaške cilje v Ukrajini. V regiji Dnepropetrovsk je bilo uničeno veliko skladišče žita, je danes sporočila vojaška uprava regije. V napadu ni bil poškodovan nihče, poroča DPA.
11.00 Evakuirane prebivalce bodo namestili na še dveh dodatnih lokacijah
Evakuirani civilisti naj bi danes prispeli v Zaporožje, nastanili pa naj bi jih še na dveh dodatnih lokacijah, in sicer v vasi Manguš zahodno od Mariupolja in v vasi Berdjanska na jugovzhodu Ukrajine, je na Telegramu sporočila mestna uprava Mariupolja, poroča britanski BBC. »Ob podpori Združenih narodov in Rdečega križa smo se danes dogovorili za dve dodatni lokaciji, kamor bomo namestili ljudi iz evakuacijskega konvoja, ki bo zapustil Mariupolj,« so sporočili.
Reuters poroča, da je danes več avtobusov z evakuiranimi prebivalci zapustilo Mariupolj, je povedal pomočnik mestnega župana. Civilisti na avtobusih niso bili iz jeklarne Azovstal za razliko od nekaterih prejšnjih konvojev. Neznano število civilistov in borcev ostaja ujetih v Azovstalu, katerega mreža bunkerjev in predorov je zagotovila zavetje pred ruskim bombardiranjem.
V intervjuju za Reuters pa je ena od žensk, ki je bila med tistimi, ki so jo iz jeklarne Azovstol včeraj evakuirali v vas Bezimenne, opisala, kakšno je bilo življenje v bunkerju. Opisala je teror nad civilisti, ki so se skrivali med borci, ko so ruske sile bombardirale elektrarno. Povedala je, da dva meseca niso videli svetlobe in da je v bunkerju primanjkovalo zraka. Dejala je, da jo je bilo zelo strah, ko se je bunker začel tresti, saj je mislila, da se bo pogreznil.
10.25 Od začetka vojne iz Ukrajine pobegnilo že 5,5 milijona ljudi
Več kot 5,5 milijona ljudi je pobegnilo iz Ukrajine od ruske invazije 24. februarja, je sporočila Agencija ZN za begunce (UNHCR), njihove podatke povzema Guardian. Statistični podatki so zbrani iz različnih virov, predvsem podatkov, ki jih posredujejo oblasti z uradnih mejnih prehodov, so sporočili iz agencije.
10.00 V ruskem Belgorodu odjeknile eksplozije
Dve eksploziji sta odjeknili v zgodnjih urah v Belgorodu, južni ruski regiji, ki meji na Ukrajino, je v objavi na družbenem omrežju zapisal guverner regije Vjačeslav Gladkov, piše Guardian. »Žrtev ali škode ni bilo,« je po poročanju Reutersa zapisal Gladkov. Gladkov je v nedeljo dejal, da je bila ena oseba poškodovana v požaru na objektu ruskega obrambnega ministrstva v Belgorodu, bilo pa je poškodovanih tudi sedem domov. V objavah na družbenih omrežjih je bilo zapisano, da so se čez noč nad mestom slišala lovska letala in glasne eksplozije. Guardian teh poročil ni mogel preveriti. Rusija je sicer prejšnji mesec Ukrajino obtožila helikopterskega napada na skladišče goriva v Belgorodu, za katerega je Kijev zanikal odgovornost, kakor tudi obstreljevanja vasi in izstreljevanja raket na skladišče streliva.
08.50 Lavrov: Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini do 9. maja
Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini do dneva zmage 9. maja, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in dodal, da bo trajanje vojne odvisno predvsem od potrebe po zmanjšanju tveganj za civilno prebivalstvo in rusko vojsko. Zahodne medije je medtem obtožil, da so izkrivljali njegove izjave o nevarnostih jedrske vojne. Lavrov je v pogovoru za italijansko televizijo Mediaset poudaril, da Moskva ne bo hitela s končanjem »posebne vojaške operacije« pred obletnico, ki obeležuje kapitulacijo nacistične Nemčije pred zavezniškimi silami leta 1945, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Naša vojska svojih dejanj ne bo umetno prilagajala nobenemu datumu, vključno z dnevom zmage,« je dejal Lavrov v intervjuju, ki je bil objavljen v nedeljo. »Kot vedno bomo slovesno praznovali 9. maj. Spomnite se tistih, ki so padli za osvoboditev Rusije in drugih republik nekdanje ZSSR, za osvoboditev Evrope izpod nacistične kuge,« je še dodal. Rusija običajno praznuje dan zmage v velikem slogu, z veliko vojaško parado v središču Moskve in govorom predsednika Vladimirja Putina, v katerem poudari vodilno vlogo države pri porazu fašizma v Evropi.
Zahodne medije je Lavrov obtožil, da so izkrivljali njegove pripombe o nevarnostih jedrske vojne, in dodal, da si Rusija neutrudno prizadeva doseči sporazume, ki bi zagotovili, da nihče ne bo sprožil jedrske vojne, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Pri tem je dodal, da je bila Rusija pobudnica sprejetja izjave o nedopustnosti jedrske vojne, ki je bila sprejeta na srečanju predsednikov Rusije Vladimirja Putina in ZDA Joeja Bidena junija 2021 v Ženevi. Zahodne medije je prav tako obtožil, da so ignorirali grožnje in opazke o jedrskem orožju, ko so te prihajale s strani zahodnih sil.
Nato in EU je obtožil, da sta se sprijaznila s prevlado Washingtona. ZDA in Kanado je prav tako obtožil, da usposabljata neonacistične enote, ki so se znašle v vrstah ukrajinske vojske, pri čemer se je skliceval na pripadnike ukrajinskega bataljona Azov, katerega pripadniki se še vedno zadržujejo v tovarni Azovstal v Mariupolju in branijo kompleks, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusija je bataljon, v katerem prevladujejo nacionalisti in je povezan s skrajno desnico, že večkrat obtožila vojnih zločinov, ni pa za to predložila nobenih dokazov, poroča DPA.
08.00 V nedeljo umrlo na območju Donetska in Harkova umrlo osem civilistov
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je v ruskem obstreljevanju na območju Donetska in Harkova v nedeljo umrlo osem civilistov. »1. maja so bili v ruskem obstreljevanju v regiji Donetsk ubiti štirje civilisti, vsi v Limanu. Ranjenih je bilo še enajst ljudi,« je na Telegramu sporočil tamkajšnji guverner Pavlo Kirilenko, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot je dodal, je še ena oseba zaradi poškodb ob obstreljevanju umrla v mestu blizu Limana. V obstreljevanju stanovanjskih območij v mestu Harkov in njegovi okolici so bili ubiti še trije ljudje, je na Telegramu sporočil regionalni guverner Oleg Sinegubov.
07.45 Zelenski: Namen ruske vojske in vojne je iztrebljanje
»Najnovejši napadi Rusije, tudi na skladišča žita in stanovanjske soseske, še enkrat dokazujejo, da je vojna proti Ukrajini vojna za iztrebljanje za rusko vojsko,« je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem zadnjem nočnem nagovoru in se vprašal: »Kakšen bi lahko bil strateški uspeh Rusije v tem?« Sam si je na to vprašanje odgovoril, da uničena življenja ljudi in požgano ali ukradeno premoženje Rusiji ne bodo dali ničesar, njegove besede povzema Guardian.
07.00 Danes nadaljevanje evakucij iz Mariupolja in Azovstola
Civilisti, ki so bili včeraj evakuirani iz jeklarne Azovstal v Mariupolju, naj bi danes prispeli v mesto Zaporožje, ki je pod nadzorom Ukrajine, in sicer v okviru prizadevanj, ki jih vodita Rdeči križ in ZN. Ena skupina iz jeklarne Azovstal je prispela tudi v vas Bezimenne na ozemlju pod ruskim nadzorom v Ukrajini. Mestni svet Mariupolja je ločeno sporočil, da bo evakuacijski konvoj, ki ga usklajujejo ZN in Rdeči križ, prav tako lahko danes zapustil mesto, navaja Guardian.
Že včeraj je predsednik Zelenski v nagovoru dejal, »da nam je končno uspelo začeti evakuacijo ljudi iz Azovstala,«. Dejal je, da upa, da bo prvim evakuiranim ljudem uspelo danes prispeti v Zaporožje in da upa, da jim ne bo spodletelo. »Tam vas bo srečala naša ekipa. Upam, da bodo jutri izpolnjeni vsi potrebni pogoji za nadaljevanje evakuacije. Začeti nameravamo ob 8. uri zjutraj.« V blokiranem Mariupoluj je morda še kar 100.000 ljudi, vključno z do tisoč civilisti in približno dva tisoč ukrajinskimi borci pod jeklarno Azovstal.
05.00 Evropski parlament o Ukrajini in sklepih konference o prihodnosti Evrope
Evropski poslanci bodo na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu znova razpravljali o vojni v Ukrajini, in sicer o gospodarskih in socialnih posledicah za EU, v ločeni razpravi pa tudi o zaščiti žensk, ki bežijo pred nasiljem. Ocenili bodo tudi priporočila konference o prihodnosti Evrope, pri čemer naj bi pozvali k reviziji pogodb EU. Ukrajina bo ena od osrednjih tem majskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta. Poslanci bodo v sredo obravnavali gospodarske in socialne posledice vojne za EU. Evropsko komisijo bodo pozvali, naj pripravi predloge za ublažitev posledic sankcij, uvedenih proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. V četrtek je na dnevnem redu še razprava o posledicah vojne v Ukrajini za ženske. Poslanci bodo govorili o tem, kako zaščititi ženske in dekleta, ki bežijo pred nasiljem in so pri tem izpostavljene izkoriščanju in trgovini z ljudmi.
00.30 Ministri EU za energetiko po ustavitvi dobave ruskega plina o stabilnosti energetskega trga
Potem ko je ruski Gazprom pretekli teden ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, se bodo danes na izrednem zasedanju v Bruslju sestali ministri Evropske unije, pristojni za energetiko. Razpravljali bodo o stabilnosti energetskega trga v luči ruske invazije na Ukrajino. Ministri bodo med drugim preučili morebitne dodatne aktivnosti glede večje varnosti dobav, upravljanja zalog in tranzita plina. Govorili bodo tudi o tem, kako še okrepiti usklajevanje med državami.
Poleg tega bodo ministri za energetiko razpravljali o pripravljenosti na krize v dobavah in o solidarnosti na ravni EU ter kako to okrepiti, napovedujejo v francoskem predsedstvu Svetu EU. Pričakovati je, da bo beseda tekla tudi o nejasnostih, ki se pojavljajo glede plačevanja ruskega plina v rubljih. Smernice Evropske komisije glede ruskega dekreta, ki zahteva plačevanje prek dveh računov pri ruski banki Gazprombank, namreč niso povsem jasne. Zasedanja se ne bo udeležil nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade. Slovenijo bo zastopala namestnica stalnega predstavnika pri EU Tamara Weingerl Požar.
