Kovati dobiček na poplavljencih ne sme imeti blagoslova
Pod geslom Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili je na Golem nad Igom danes potekala spominska slovesnost ob 80-obletnici ustanovitve Ljubljanske brigade.
Slavnostni govornik je bil obrambni minister Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da tako kot potrebujemo gasilce in pripadnike civilne zaščite, humanitarne organizacije, ki so se zelo izkazali ob nedavni vodni ujmi, potrebujemo tudi sodobno in dobro oboroženo slovensko vojsko, ki bo v primeru agresije pripravljena na odločen odpor. Zametki slovenske vojske segajo prav v čas druge svetovne vojne, ko se je na tisoče domoljubov priključilo NOB, katerega del je bila tudi legendarna brigada, ki nosi ime po mestu heroj.
Nekaj dni po kapitulaciji fašistične italijanske vojske je bilo mogoče priti mimo bodeče žice in to so Ljubljančani takrat množično izkoristili za odhod v partizane. V septembru leta 1943 se je tako na Golem zbralo 1033 domoljubov. Brigada je sodelovala v bojih 18. divizije na Dolenjskem, Notranjskem in tudi onkraj Kolpe v Gorskem Kotarju in za svoje bojevanje dobila naziv »udarna«.
Nosilci visokih moralnih vrednot, borbenosti, požrtvovalnosti in tovarištva so bili predvsem komunisti in skojevci, ki so s svojim zgledom dvigali moralo v najtežjih trenutkih tudi ostalim soborcem. Sodelovala je v zaključnih bojih za osvoboditev osrednje Slovenije in njenega glavnega mesta, »najlepšega mesta na svetu«. Na dan osvoboditve 9. maja 1945 je skupaj z ostalimi partizanskimi enotami, na čelu z Ljubljančanom Markom Vrhuncem, ponosno vkorakala v Ljubljano.
Civilna zaščita kot dediščina Jugoslavije
Vsakoletni gost na tej tradicionalni prireditvi na Golem, ki jo organizira ižansko društvo Mokrc, je prav ljubljanski župan Zoran Janković. Za Delo je povedal, da na prireditev prihaja predvsem zaradi spoštovanja do pripadnikov NOB, saj so bili prav Titovi partizani tisti, ki so se uprli fašizmu in nacizmu, največjemu zlu 20. stoletja. In prav njim velja zahvala, da danes živimo v svobodni državi.
Govornik Šarec, ki ga je večkrat z bučnim odobravanjem prekinila več sto glava množica navzočih, je povedal, da je slovenska partizanska vojska osvobodila našo domovino, ter da je NOB zaslužen, da nas k sreči niso osvobodili pripadniki rdeče armade, saj bi v nasprotnem primeru več desetletji ječali pod bremenom vzhodnega bloka.
Tako pa je imela Jugoslavija svojo lastno pot. Šarec meni, da je bilo tudi v skupni državi marsikaj narobe, a to ne pomeni, da bi se morali tistih let sramovati ali jih v mislih zavreči. »Daleč od tega. To je slavna tradicija. In kar je bilo dobrega, je treba tudi od tam pobrati. In če je bilo kaj dobrega, je zagotovo sistem civilne zaščite, ki je v nedavni vodni ujmi reševal življenja,« je prepričan Šarec.
O neuklonljivem narodu
Pohvalil je pripadnike slovenske vojske, ki so ob poplavah v začetku avgusta reševali ljudi in njihovo imetje in so zaslužni tudi zato, da med poplavljenci ni bilo ogromnega števila žrtev, saj je vodna ujma prišla hitro, nepredvidljivo in je uničevala vse pred sabo.
Opozoril je, da tako kot med drugo svetovno vojno in vojnami nasploh je tudi naravna ujma vzbudila med nekaterimi željo po prisvojitvi tuje lastnine. Priča smo namreč bili krajam tistega, kar so humanitarne organizacije zbrale za ljudi, da jim omogočijo vsaj kolikor toliko znosno življenje.
Pravi, da so nekateri že vrnili tisto, kar so ukradli, nekateri pa žal ne. Ampak, to je zavržno dejanje, saj kovati dobiček na tuji nesreči ne prinaša blagoslova, je prepričan minister. Šarec je sklenil z besedami: »Kot narod se nikoli ne smemo ukloniti tistemu, ki bi nas rad izbrisal in nikoli ne smemo sodelovati z njim proti lastnim ljudem. Če bomo držali skupaj in si znali pomagati, bomo le tako lahko preživeli. Slovenci nismo sprti, smo spravljeni in smo narod, ki si v najtežjih trenutkih zna pomagati. Preživeli bomo zato, ker moramo. Smrt fašizmu«.
Na prireditvi le dva poslanca
Zbrane sta nagovorila tudi ižanski župan Zlatko Usenik in predsednik društva Mokrc Jurij Kogej. Od 90 poslancev državnega zbora sta se slovesnosti udeležila Mojca Šetinc Pašek in Martin Premk. Med častnimi gosti sta bila tudi nekdanji partizanski kurir legendarne Ljubljanske brigade Marjan Virant in tast župana Jankovića in zadnji še živeči udeleženec igmanskega marša Albin Pibernik. V bogatem kulturnem programu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, Darko Nikolovski, domači ŽPZ Žene dveh vasi, violinistka Lucija Ana Dragaš in recitator Matic Virant.
