Velenjska občina, premogovnik in Teš menjali zemljišča
Več let so si v Mestni občini Velenje, Premogovniku Velenje (PV) in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) želeli zamenjati več zemljišč, včeraj so končno za prvi del zemljišč podpisali pogodbo. Gre za parcele na območju deponije premoga, pepela in odžvepljevanja ter Poslovne cone Pesje. Občina zemljišča potrebuje za nadaljnji razvoj v tem času prestrukturiranja, prostor za (nova) delovna mesta nad zemljo pa potrebujeta tudi PV in Teš.
Mestna občina Velenje je z menjavo ob skupno 48.598 kvadratnih metrov zemljišč, od teh je 25.559 kvadratnih metrov z menjavo pridobil PV, 23.039 kvadratnih metrov pa Teš. Oba sta do zdaj za ta zemljišča plačevala najemnino. V zameno je občina od PV dobila 27.135 kvadratnih metrov in od Teša 15.344 kvadratnih metrov zemljišč. Doslej so bila zemljišča lastniško zelo razpršena, to so bile ključne ovire za aktivnosti vseh treh lastnikov.
Velenjski župan Peter Dermol je spomnil, da so se o menjavi pogovarjali več let, za velenjsko občino pa je to pomembno zlasti zaradi prestrukturiranja: »Želimo ohranjati zemljišča v dobri kondiciji za nadaljnji razvoj našega mesta, ki je zelo odvisno od zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja in od razvoja turistične infrastrukture na našem jezeru.« Na območju poslovne cone Pesje bodo na zemljiščih, ki so bila doslej v lasti PV, začeli urejati komunalno infrastrukturo, saj si želijo, da bi v naslednjih mesecih tu nastala nova poslovna cona, je dejal Dermol. Dodal je, da pa na zemljiščih znotraj pridobivalnega območja načrtujejo predvsem preobrazbo daljinskega ogrevanja: »Zemljišča načrtujemo kot potencialne energetske lokacije, če dogovora s Tešem pri primarnem viru toplotne oskrbe ne bi bilo. Za letno oskrbo s toplo vodo načrtujemo tudi tako imenovano sončno toplarno. Nobeden od projektov ni dokončno potrjen.«
Delovna mesta pod zemljo in nad njo
Dermol je napovedal, da v prihodnje načrtujejo še menjavo zemljišč ob jezeru, kjer občina stavi na turizem: »Strokovna skupina pripravlja strategijo razvoja objezerskih dejavnosti. Na osnovi tega se bomo odločali, katera so še strateška zemljišča, ki jih potrebujemo.« Dogovori glede vseh naslednjih menjav še niso zaključeni. Direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori je dejal, da naj bi bilo teh zemljišč še za okoli pet do šest hektarov.
Generalni direktor Teša Branko Debeljak je poudaril, da so z velenjsko občino veliko odprtih vprašanj glede zemljišč že rešili, dogovarjajo se tudi z občino Šoštanj. Tam je sicer zemljišč manj. Enako velja za PV, je povedal generalni direktor PV Marko Mavec: »Pogovori v Šoštanju so dokaj daleč, upam, da bomo tako uspešni kot v Velenju. PV s tem konsolidira svoja zemljišča, kar pomeni, da imamo potem v enem kosu v prihodnosti možnost razpolagati z njimi predvsem za industrijsko rabo. Trenutno imamo večino delovnih mest v premogovniku pod zemljo. Če jih želimo kakovostno prekategorizirati, potem potrebujemo prostor za razvoj, in prav to nam takšen prostor omogoča.«
Do kdaj še pod zemljo?
Mavec je poudaril, da težav v proizvodnji premoga nimajo: »Če ste se peljali mimo deponije, ste videli, da je polna.« Po navedbah Debeljaka je na deponiji trenutno 460.000 ton velenjskega premoga in še okoli 100.000 ton uvoženega premoga, ki ga hranijo za obdobja, ko nastopi dobava premoga slabše kakovosti, tam imajo še 22.000 kubičnih metrov hlodovine, ki jo po potrebi uporabljajo. Poslovanje Teša najbolj bremenijo emisijski kuponi, je spomnil Debeljak: »Izgube so odvisne od več faktorjev. Relativno stabilen faktor je cena energenta, to je velenjski premog, na emisijske kupone pa nimamo vpliva, ker jih ima možnost uravnavati s svojimi ukrepi evropska komisija, in na tem področju trg deluje. Trenutno so cene pri 60 evrih za tono, bile so pa tudi že sto evrov za tono.«
Kako daleč je predlog o izvzetju PV in Teša iz Holdinga Slovenskih elektrarn, pa je Debeljak odgovoril: »To je ena od opcij, kjer ugotavljajo možnosti, negativne in pozitivne vplive, ampak to je postopek, ki traja. Mislim, da se do konca leta nič konkretnega ne bo dalo povedati.« Dodal je, da to ne pomeni zaprtja Teša ter da lahko PV in Teš pod tako imenovano slabo energetiko delujeta naprej: »Seveda pa je vprašanje, za kakšno kapaciteto in letno proizvodnjo. Ampak to ne pomeni nujno zaprtja.« Poudaril je, da Teš še vedno proizvede 30 odstotkov električne energije v Sloveniji: »Izpad 30 odstotkov se v ugodnih razmerah da nadomestiti, ko pa nastopijo neugodne razmere, je zadeva malo težja.«
Ugibanja in vedno glasnejše napovedi, da bi zaradi cen elektrike še pred letom 2033 zaprli tako Teš kot premogovnik, burijo duhove v Šaleški dolini. Debeljak je začel z uradnimi podatki: »Uradni sklep vlade govori o zaprtju do leta 2033 oziroma z možnostjo že prej. Prav zaradi vpliva emisijskih kuponov na poslovni izid pa potekajo analize, kako izvesti oziroma realizirati obratovanje ali pa tudi neobratovanje bloka 6 v prihodnje. Vse bo odvisno od analiz, ki bodo narejene letos.« Analize izvaja HSE, je še povedal Debeljak.
Mavec pa je bil jasen, da druge letnice kot 2033 za zdaj ne poznajo. Imajo pa pripravljene različne scenarije, ali bi denimo premogovnik deloval s konstantno količino premoga do leta 2033 ali bi že do takrat počasi zmanjševali proizvodnjo in hkrati izvajali določena zapiralna dela. »Scenarijev je več, so na papirju, da se lahko HSE in država odločita za najboljšo možnost,« je dejal Mavec. Če bi premogovnik zaradi cen elektrike zaprli že prej, pa je Mavec jasen: »Mi lahko kadar koli ustavimo proizvodnjo in začnemo zapirati. Za zapiranje ni treba vedet pet let prej. Vendar to pomeni ogromen pretres v Šaleški dolini. To bi pomenilo, da Slovenija odstopa od svoje zaveze, da bo izvedla pravičen prehod opustitve premoga. Verjamem, da se država in vsi tisti, ki v imenu države to vodijo, zavedajo in še vedno vedo, da smo se v Sloveniji zavezali za pravičen prehod.«
