Olimpiji novi naslov državnih prvakov
Na odločitev o novem državnem prvaku v hokeju ni bilo treba dolgo čakati. Tako kot pred enim letom so igralci SŽ Olimpije potrdili vlogo favorita in podobno kot na prvi tekmi v Ljubljani tudi danes pred 2500 gledalci v dvorani Podmežakla slavili zmago, tokrat s 6:3 (3:0, 2:1, 1:2; Šturm 9., 43., Simšič 10., Magovac 18., Zajc 22., Sodja 34.; Blomberg 23., Rajsar 54., Logar 57.).
Glasni domači gledalci so seveda tokrat upali na drugačen scenarij, a ko so zmaji prav z lahkoto že v uvodni tretjini zabili tri gole ob pretirano statični domači obrambi, je bilo jasno, da so si na stežaj odprli vrata k novi lovoriki. Železarji so sicer poskušali zasukati rezultat, pokazali so več dobrega hokeja kot na uvodni tekmi v Ljubljani in ne nazadnje poraz v zadnji tretjini omilili, toda podobno kot na prvi tekmi je bil vnovič viden kakovostni prepad med moštvoma, ki igrata v različnih mednarodnih tekmovanjih.
Mitja Šivic, trener SŽ Olimpije, po novem zmagoslavju ni skrival zadovoljstva: »Na prvi tekmi smo bili pol tekme v krču, tokrat pa smo bili pravi. Pri prvem golu njihov vratar praktično ni videl ničesar. V prvi in drugi tretjini bi lahko vodili še z večjo razliko, v zadnji pa smo bili še vedno dovolj dobri, da smo zanesljivo pripeljali tekmo do konca. Zasluženo. Pozna se, da je ICEHL ne le stopnico, ampak kar dve ali mogoče celo tri višje od alpske lige.«
Novi-stari državmi prvaki bodo zdaj nadaljevali lov za desetim mestom v rednem delu ICEHL in tako tudi vizum drugega dela tekmovanja. Do konca tega ligaškega dela imajo še 14 tekem. Pred Jeseničani pa bo čez slab teden, v četrtek, uvodna tekma drugega dela v alpski ligi.
Gaber Glavič, trener moštva SIJ Acroni Jesenice: »Olimpija igra na višji ravni. To se je poznalo, vsakih deset minut smo bili boljši, igrali več v njihovi tretjini. To je glavna razlika, zato sem stokrat rekel, da bi morali igrati na sedem tekem. Ker se lahko zgodi to, kar se je nam, da nekdo zboli. Zanesljivo se je to poznalo, Urban Avsenik je danes odigral dovolj dobro, ni pa isto, kot če bi bil v vratih Antti Karjalainen.«
