V Teksasu razburja prepoved splava po šestih tednih nosečnosti
Tarče za tožbo bodo lahko postali vsi, ki bodo ženski pomagali pokriti zdravstvene stroške prekinitve nosečnosti ali ji na primer zagotovili prevoz do klinike.
Odpri galerijo
Ena od nasprotnic zakona je poudarila, da si želi država s tem uničiti mrežo klinik, na katerih ženskam pomagajo do splava. FOTO: Michael M. Santiago/AFP
V ameriški zvezni državi Teksas so sprejeli nov zakon, ki bo ženskam močno otežil pot do splava. Veljati je začel v sredo. Novi zakon bo prepovedal splav po šestih tednih nosečnosti. BBC piše, da je bila sreda zato temen dan tudi za zdravnike in aktiviste, ki bi ženskam želeli pomagati v primerih neželene nosečnosti. Zakon bi sicer lahko ustavilo vrhovno sodišče, a je proti njegovi zaustavitvi glasovalo pet sodnikov, za pa štirje.
Za so glasovali tudi trije sodniki, ki jih je imenoval bivši predsednik Donald Trump, ki je tako v času svojega mandata utrdil večinsko konservativno usmeritev sodišča s šestimi sodniki proti trem. Skupaj s trojico liberalnih sodnikov je po poročanju STA naklonjenost blokadi zakona, medtem ko bi izvajali temeljit pregled, izrazil še sodnik John Roberts. Liberalna sodnica Sonia Sotomayor je medtem odločitev sodišča označila za šokantno, češ da so se njeni kolegi odločili »zakopati glavo v pesek« glede »očitno neustavnega zakona, ki ženskam prepoveduje izvrševanje njihovih ustavnih pravic«. Proti zakonu se je opredelil ameriški predsednik Joe Biden, ki je zagotovil, da bo njegova administracija branila pravice žensk.
Pred eno od klinik, na kateri opravljajo splav, so se včeraj zbrali podporniki in nasprotniki splava. Zakon, eden najbolj omejevalnih v državi, kar se tiče pravic žensk, ni namenjen neposrednemu kaznovanju žensk, ki si želijo opraviti splav, ga zagovarjajo podporniki. Splav bo po novem prepovedan s trenutkom, ko bo zdravnik odkril srčni utrip ploda, kar je običajno v šestem tednu nosečnosti.
Prav tako bodo lahko zasebniki vložili tožbo proti vsakomur, ki bo ženski pomagal pri splavu oziroma ga izvedel, in v primeru uspeha iztržili najmanj 10.000 dolarjev (okrog 8500 evrov). Kot poroča BBC, bodo tarče postali tudi vsi, ki bodo pomagali pacientki pokriti zdravstvene stroške prekinitve nosečnosti ali ji na primer zagotovili prevoz do klinike, na kateri bodo opravili splav – če ga bo opravila po šestih tednih nosečnosti.
Nova ureditev bo prizadela predvsem najbolj ranljive ženske, tiste z nizkimi dohodki, ki že tako ne morejo računati na podporo družine ali partnerja. Ena od nasprotnic zakona je poudarila, da hoče država s tem uničiti mrežo klinik, na katerih ženskam pomagajo do splava. V ZDA se lahko splav opravlja le v posebnih klinikah.
Predsednik Joe Biden je v svoji izjavi dejal, da bo »administracija varovala in branila ustavne pravice, ki jih je ženska zagotovil precedens pred pol stoletja«. Namigoval je na sodbo Roe proti Wade iz leta 1973, v kateri je vrhovno sodišče odločilo, da imajo ženske v ZDA pravico do splava do trenutka, ko plod ni zmožen preživeti sam izven maternice. Običajno je to med 22. in 24. tednom nosečnosti.
Šesttedenska meja za splav je sporna predvsem zato, ker prvih nekaj tednov ženska niti ne ve, da je noseča, običajno vse dokler ji ne izostane menstruacija. Doktorica Ghazaleh Moayedi, ki izvaja splave s svoji ordinaciji na severu Teksasa, je zato zgrožena. V petnajstih letih, odkar dela na področju splava, je videla že precej omejitev, a nikoli tako zelo agresivnih, kot je novi zakon, je dejala.
»Zagotavljanje oskrbe po splavu in dostop do ustrezne nege je bistvo vsega, kar predstavlja Teksas,« je opozorila zdravnica. »Teksašani nočemo, da se vlada vmešava v naša zasebna življenja. Verjamemo v skupnost in skrb drug za drugega. Nobenega smisla nima, da zakonodajalci tako zelo vplivajo na osebno življenje prebivalcev.« Zakon naj bi po njenih besedah nemudoma onemogočil okrog 90 odstotkom ženskam dostop do splava. Pacientke bodo prisiljene poiskati pomoč zunaj države ali pa se celo poslužiti storitev kakšnih mazačev, kar bi lahko ogrozilo tudi njihova življenja.
V ZDA je še najmanj 12 republikanskih držav, ki so sprejele zakone za omejevanje pravice do splava, vendar pa so vsi trenutno blokirani na zveznih sodiščih. Le teksaškemu se je uspelo izmuzniti blokadi zaradi načina njegove uveljavitve, navaja STA.
Za so glasovali tudi trije sodniki, ki jih je imenoval bivši predsednik Donald Trump, ki je tako v času svojega mandata utrdil večinsko konservativno usmeritev sodišča s šestimi sodniki proti trem. Skupaj s trojico liberalnih sodnikov je po poročanju STA naklonjenost blokadi zakona, medtem ko bi izvajali temeljit pregled, izrazil še sodnik John Roberts. Liberalna sodnica Sonia Sotomayor je medtem odločitev sodišča označila za šokantno, češ da so se njeni kolegi odločili »zakopati glavo v pesek« glede »očitno neustavnega zakona, ki ženskam prepoveduje izvrševanje njihovih ustavnih pravic«. Proti zakonu se je opredelil ameriški predsednik Joe Biden, ki je zagotovil, da bo njegova administracija branila pravice žensk.
Pred eno od klinik, na kateri opravljajo splav, so se včeraj zbrali podporniki in nasprotniki splava. Zakon, eden najbolj omejevalnih v državi, kar se tiče pravic žensk, ni namenjen neposrednemu kaznovanju žensk, ki si želijo opraviti splav, ga zagovarjajo podporniki. Splav bo po novem prepovedan s trenutkom, ko bo zdravnik odkril srčni utrip ploda, kar je običajno v šestem tednu nosečnosti.
Prav tako bodo lahko zasebniki vložili tožbo proti vsakomur, ki bo ženski pomagal pri splavu oziroma ga izvedel, in v primeru uspeha iztržili najmanj 10.000 dolarjev (okrog 8500 evrov). Kot poroča BBC, bodo tarče postali tudi vsi, ki bodo pomagali pacientki pokriti zdravstvene stroške prekinitve nosečnosti ali ji na primer zagotovili prevoz do klinike, na kateri bodo opravili splav – če ga bo opravila po šestih tednih nosečnosti.
Nova ureditev bo prizadela predvsem najbolj ranljive ženske, tiste z nizkimi dohodki, ki že tako ne morejo računati na podporo družine ali partnerja. Ena od nasprotnic zakona je poudarila, da hoče država s tem uničiti mrežo klinik, na katerih ženskam pomagajo do splava. V ZDA se lahko splav opravlja le v posebnih klinikah.
Pacientke bodo prisiljene poiskati pomoč zunaj države ali pa se celo poslužiti storitev kakšnih mazačev, kar bi lahko ogrozilo tudi njihova življenja. FOTO: Michael M. Santiago/AFP
Agresivne omejitve, kakršnih še ni bilo
Predsednik Joe Biden je v svoji izjavi dejal, da bo »administracija varovala in branila ustavne pravice, ki jih je ženska zagotovil precedens pred pol stoletja«. Namigoval je na sodbo Roe proti Wade iz leta 1973, v kateri je vrhovno sodišče odločilo, da imajo ženske v ZDA pravico do splava do trenutka, ko plod ni zmožen preživeti sam izven maternice. Običajno je to med 22. in 24. tednom nosečnosti.
Šesttedenska meja za splav je sporna predvsem zato, ker prvih nekaj tednov ženska niti ne ve, da je noseča, običajno vse dokler ji ne izostane menstruacija. Doktorica Ghazaleh Moayedi, ki izvaja splave s svoji ordinaciji na severu Teksasa, je zato zgrožena. V petnajstih letih, odkar dela na področju splava, je videla že precej omejitev, a nikoli tako zelo agresivnih, kot je novi zakon, je dejala.
»Zagotavljanje oskrbe po splavu in dostop do ustrezne nege je bistvo vsega, kar predstavlja Teksas,« je opozorila zdravnica. »Teksašani nočemo, da se vlada vmešava v naša zasebna življenja. Verjamemo v skupnost in skrb drug za drugega. Nobenega smisla nima, da zakonodajalci tako zelo vplivajo na osebno življenje prebivalcev.« Zakon naj bi po njenih besedah nemudoma onemogočil okrog 90 odstotkom ženskam dostop do splava. Pacientke bodo prisiljene poiskati pomoč zunaj države ali pa se celo poslužiti storitev kakšnih mazačev, kar bi lahko ogrozilo tudi njihova življenja.
V ZDA je še najmanj 12 republikanskih držav, ki so sprejele zakone za omejevanje pravice do splava, vendar pa so vsi trenutno blokirani na zveznih sodiščih. Le teksaškemu se je uspelo izmuzniti blokadi zaradi načina njegove uveljavitve, navaja STA.
