Novica o inflaciji vse bolj kot lanski sneg
Če imamo še občutek, ko se primemo za denarnico, da nam vse prepogosto zmanjkuje bankovcev, kovancev ter sredstev na kartici, ker se cene okoli nas še vedno višajo, se na finančnih trgih novica o inflaciji vse bolj postavlja v ozadje. Razpravljanje o njej pa bolj spominja na pogovore o lanskem snegu.
V določenem smislu je omenjeno razumljivo, saj se finančni trgi vedno ozirajo k najbolj svežim novicam, ki lahko dodobra premešajo karte na trgu, in v zadnjih dveh tednih je bilo teh zelo veliko. Drugi in tretji bankrot v zgodovini ameriškega bančnega trga bank Silicone Valley ter Signature je dodobra pretresel investicijsko javnost ter ameriške institucije, da so čez noč obrnili ploščo vrednotenja finančnih instrumentov ter spremenili pričakovanja o gibanju obrestnih mer. Temo cenovna stabilnost je zamenjala tema o finančni stabilnosti in s tem se je obudila travma iz velike finančne krize iz leta 2008.
Spremenjena pričakovanja trga
Da bi regulatorji in centralna banka preprečili eskalacijo, so se zelo hitro obrnili in obe omenjeni instituciji poslali v vodeno likvidacijo in zavarovali depozite. Kljub temu pa je z nami še vedno negotovost, kako velik je problem pri drugih manjših bankah in katera bi lahko šla v prihodnjih dneh, tednih ali mesecih na »zadnjo pot«.
Če je trg še v začetku meseca pričakoval, da bodo obrestne mere v Ameriki dosegle vrh blizu šestih odstotkov, so zdaj pričakovanja, da je FED dosegel z dvigom 22. marca vrh pri petih odstotkih in bi lahko začel zniževati obrestne mere že v drugem delu letošnjega leta. Glavni razlog za takšno spremembo pa lahko iščemo ravno v posledicah padca bank, ki jih lahko tudi prevedemo v »dvig« obrestnih mer. Če si dovolim špekulacijo in interpretiram guvernerja Jeroma Powella, ga je on ocenil na 25 do 50 bazičnih točk. Trg pa je še bolj agresiven in ga verjetno vidi na stotih bazičnih točkah. Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da smo bili v marcu priča povečanemu nihanju na trgu obveznic, ki pa ni imelo velikega vpliva na delniške trge, seveda če odštejemo močan upad vrednosti delnic malih in srednjih bank.
Kakor da bi Maribor prevzel Olimpijo
Kljub začetnemu poudarjanju, da so evropske banke drugačne, je preplah na trgu dokončno pokopal najšibkejšo globalno banko v Evropi, Credit Suisse, ki so jo pod pokroviteljstvom države »nasilno« priključili konkurenčni domači banki UBS. Kot bi nogometni klub Olimpijo prevzel glavni rival iz Maribora. Ko gre zares, tudi Švicarji spreminjajo zakone čez noč. Pa še »prevzem« so naredili tako na hitro, da so najbolj kaznovali lastnike najnižjih podrejenih obveznic (AT1) v vrednosti 16 milijard evrov in s tremi milijardami evrov »nagradili« delničarje, kar je dodobra pretreslo dolžniške trge in še dodatno otežilo in podražilo zadolževanje na obvezniških trgih, ki pa je za banke ključno, če hočejo še naprej kreditirati.
In kje je tukaj Evropska centralna banka? Z dvigom obrestnih mer za 50 bazičnih točk na 3,5 odstotka letno je bančna negotovost vplivala, da so stopili na žogo in umaknili napoved pričakovanj o prihodnji monetarni politiki, kljub temu pa povedali, da so pripravljeni nadaljevati z dvigi, če se bo izkazalo, da je omenjena negotovost neutemeljena.
Je pa omenjeni mesec dobro pokazal, kako smiselno je imeti svoj portfelj razpršen in ne samo sedeti na depozitih, kjer poslovne banke kljub višjim obrestim meram še vedno ne nudijo primernih obrestnih mer zanje.
