Če bodo zavarovalnice sprejele nadomestilo, se odpovedujejo tožbi
V Zavarovalnici Triglav bodo preučili vladno uredbo, ki daje možnost prejema nadomestila zaradi regulacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice se bodo, če bodo zahtevale nadomestilo, odpovedale možnosti tožbe zoper državo.
Vlada je prejšnji teden določila pravno podlago za možnost izplačila nadomestila zavarovalnicam za povrnitev škode, nastale zaradi omejitve najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Spomnimo, vlada je aprila zamrznila predvideni dvig premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na 35,67 evra. Zavarovalnice Triglav, Generali in Vzajemna so dvig napovedale zaradi inflacije zdravstvenih storitev, zamrznitev pa znižuje njihov poslovni izid.
Zavarovalnica Triglav je tako v letošnjih prvih devetih mesecih v segmentu zdravstva zaradi regulacije cen ustvarila 28,5 milijona evrov izgube pred davki. V Vzajemni so predvidevali, da bodo, če bo premija ostala skladna z veljavno uredbo, leto končali z več kot 33 milijoni evrov izgube pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zaradi zamrznitve premije imajo približno osem milijonov evrov poslovne škode na mesec.
»Zavarovalnice bodo torej imele možnost, da v štirih mesecih po uveljavitvi uredbe vložijo zahtevek za izplačilo nadomestila v obliki povrnitve razlike med stroški opravljenih zdravstvenih storitev in obračunanimi zavarovalnimi premijami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zahtevek bodo lahko vložile za izplačilo nadomestila za obdobje od dneva napovedi dviga premije do 31. decembra 2023, in sicer na ministrstvo za zdravje,« je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.
Da bo izplačilo iz proračuna za ta namen temeljilo na ustreznih podatkih, predlog uredbe določa, da bo predložene podatke potrdil pooblaščeni revizor, agencija za zavarovalni nadzor pa jih bo pregledala v okviru izvajanja nadzora. V primeru predložitve neresničnih podatkov bo morala zavarovalnica vsa neupravičeno izplačana sredstva vrniti, je poudaril Boštjančič.
Zavarovalnica lahko vloži zahtevek za izplačilo razlike v štirih mesecih od uveljavitve novele uredbe, potrditi pa ga mora pooblaščeni revizor. Zahtevek bo preverilo ministrstvo za zdravje v sodelovanju z agencijo za zavarovalni nadzor. Če zavarovalnica vloži zahtevek in prejme izplačilo po noveli uredbe, se odpoveduje uveljavljanju pravnih sredstev zoper Republiko Slovenijo zaradi povračil morebitne druge škode, nastale iz naslova določitve najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po uredbi, so sporočili iz Zavarovalnice Triglav: »Skupina Triglav bo preučila in presodila omenjene pravne podlage, pri svojih aktivnostih pa bo kot vedno delovala v interesu zavarovancev, delničarjev in drugih deležnikov. Z letom 2024 ne bo več izvajala dosedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, še naprej pa bo skladno s strategijo razvijala in ponujala komercialna dodatna zdravstvena zavarovanja na trgih Adria.« Kot je znano, dopolnilno zdravstveno zavarovanje postaja obvezni prispevek, ki ga bo pobirala država.
Ustavna presoja preoblikovanja Vzajemne
Vzajemna je na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve. Zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe. V zakonu predvideno izplačilo deleža Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomeni oškodovanje članic in članov, ker se je Zavod ob ustanovitvi Vzajemne vračilu izrecno odpovedal, so zapisali v Vzajemni.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona dejal: »Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji. Vendar ne gre le za Vzajemno, gre še za mnogo več. Zaščititi je treba gospodarske družbe pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo. Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem. Moje zaupanje v pravno državo ostaja neomajno in upam ter tudi verjamem, da bo Ustavno sodišče kot branik pravne države zadevo prednostno obravnavalo že v naslednjih dneh in še pred 1. januarjem 2024, ko se zakon začne uporabljati, zadržalo izvajanje zakona.«
