Evropski poslanci danes o zmanjšanju količin embalaže
Evropski poslanci, ki so včeraj na plenarni seji v Strasbourgu sprejeli pogajalsko stališče o novih pravilih, ki spodbujajo pravico do popravila in bolj trajnostno potrošnjo, bodo danes odločali o novih pravilih za embalažo ter zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Predlog novih evropskih pravil za embalažo in odpadno embalažo predvideva lažjo ponovno uporabo in recikliranje, zmanjšanje nepotrebnih odpadkov ter spodbujanje uporabe recikliranih materialov. Poleg tega predvideva tudi prepoved prodaje zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk - razen če to ne bi bilo potrebno iz higienskih razlogov -, ter uporabo dodanih tako imenovanih večnih kemikalij (polifluoriranih alkilnih snovi ali PFAS) in bisfenola A v embalaži, ki je v stiku z živili. Potrošniki naj bi v skladu s tem pogosteje posegali po embalaži za večkratno uporabo. Statistika kaže, da se je skupni obseg odpadne embalaže povečal s 66 milijonov ton leta 2009 na 84 milijonov ton leta 2021. Tega leta je vsak Evropejec ustvaril 188,7 kilograma odpadne embalaže na leto, kar naj bi se po oceni do leta 2030 – brez dodatnih ukrepov za preprečevanje – povečalo na 209 kilogramov. Če bo predlog sprejet, bo to predstavljalo stališče za pogajanja z vladami držav članic Evropske unije za sprejem zakonodaje.
Za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev
Parlamentarci bodo danes glasovali tudi o zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030, o čemer se bodo prav tako še izrekle tudi vlade držav EU. Predlog predvideva zmanjšanje teh sredstev za vsaj 50 odstotkov, prav tako pa bi zmanjšali uporabo drugih podobnih nevarnejših izdelkov za 65 odstotkov v primerjavi z obdobjem 2013 -2017. Poročilo parlamentarnega odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva tudi k prepovedi vseh pesticidov na občutljivih območjih, kot je Natura 2000, vključno z mestnimi zelenimi površinami. Predlog je del svežnja ukrepov za zmanjšanje okoljskega odtisa prehranskega sistema EU in ublažitev gospodarskih izgub zaradi podnebnih sprememb in upada biotske raznovrstnosti.
Po besedah evropskega poslanca Franca Bogoviča, člana Evropske ljudske stranke, ki je bil pogajalec te politične skupine na odboru za kmetijstvo, je na ta osnutek podanih več amandmajev, saj je preveč nerealno zastavljen. »Na zavarovanih območjih, kot je v Sloveniji denimo Kras, bi bilo v skladu z osnutkom povsod prepovedana raba pesticidov,« je navedel. Kot je še izpostavil, se je zadnjih petih letih v Evropi zmanjšala raba pesticidov od 25 do 33 odstotkov, kar je uspešen trend, zastavljen z evropsko direktivo iz leta 2009.
Spodbujanje popravil
Evropski parlament pa se je včeraj že zavzel za nova pravila EU, ki bi potrošnike spodbudila k popravilu naprav. V skladu z zakonskim osnutkom bo popravilo mogoče popraviti tudi po izteku garancijskega roka. To bo predvidoma veljalo za izdelke, kot so pralni stroji, sesalniki, pametni telefoni in kolesa. Kot so poudarili, tudi ta predlog spodbuja cilj evropskega zelenega dogovora glede trajnostne potrošnje in krožnega gospodarstva. Da bi popravila postala privlačnejša in dostopnejša, predlog vključuje tudi posojanje nadomestnih naprav v času popravila, povečanje razpoložljivosti rezervnih delov in zagotavljanje finančnih spodbud potrošnikom, ki bi se odločili za popravilo. Tudi o tem se bo zdaj moral izreči še Evropski svet, ki ga predstavljajo države članice.
Parlamentarci so podprli tudi akt o neto ničelni industriji, katerega cilj je povečati obseg proizvodnje čistih tehnologij v EU, vključno z jedrsko, in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za tovornjake in avtobuse.
