Nemčija se brani pred očitki o soodgovornosti za izraelske zločine v Gazi
Nemčija je postala najnovejša država, ki se je znašla na zatožni klopi meddržavnega sodišča v Haagu, in sicer zaradi svoje neomajne politične, pa tudi vojaške podpore Izraelu v vojni s Hamasom. Predstavniki Nikaragve so najvišji sodni organ Združenih narodov pozvali, naj največji članici Evropske unije odredi prepoved izvažanja orožja v judovsko državo ter s tem na območju Gaze prepreči kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Tako kot Južna Afrika, ki je konec lanskega leta pred istim organom vložila odmevno tožbo proti Izraelu in sodišče uspešno prepričala v sprejetje vrste tako imenovanih začasnih ukrepov za zaščito pravic ljudi v Gazi, se tudi Nikaragva uvršča v skupino držav, ki so prepričane, da se nad palestinskim prebivalstvom v oblegani enklavi odvija genocid.
Tožba, ki jo je Nikaragva proti Nemčiji vložila na meddržavno sodišče, predpostavlja, da odgovornost za zločine, storjene v Gazi, kjer je med pol leta trajajočo izraelsko ofenzivo umrlo že več kot 33.000 Palestincev, večina prebivalstva pa je morala zapustiti svoje domove, ne nosijo le izraelske oblasti, ampak tudi ena najtesnejših zaveznic judovske države.
Začasni ukrepi so instrument, s katerimi lahko sodišče zaščiti pravice vpletenih strani, še preden o zadevi dokončno razsodi. Med predlaganimi ukrepi je Nikaragva navedla odreditev takojšnje prekinitve nemške vojaške pomoči Izraelu, vključno z izvozom orožja, ki bi se lahko uporabljalo pri kršitvah konvencije o genocidu in drugega mednarodnega humanitarnega prava, ter obnovitev nemškega financiranja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki so jo izraelskega oblasti januarja letos obtožile vpletenosti v sedmooktobrski Hamasov napad na judovsko državo.
Za Palestince hrana, za Izrael orožje
Nemčija s svojo jasno podporo izraelskih oblastem ni izpolnila svojih obveznosti iz konvencije o genocidu, ki se nanašajo na preprečevanju tega zločina, njena dejanja v zadnjih šestih mesecih pa so prav tako pripomogla k njegovi izvršitvi, se glasi osrednja obtožba latinskoameriške države, katere zastopniki so med prvim dnem ustne obravnave opozorili na neskladja v nemški drži do Izraela, Palestincev in vojne v Gazi.
»Nemčija na eni zagotavljanja humanitarno pomoč palestinskim otrokom, ženskam in moškim, vključno z izpusti iz zraka, na drugi pa oskrbuje vojaško opremo, ki se uporablja za njihovo ubijanje,« je sodišču pojasnil odvetnik Daniel Müller. Kot je Nikaragva navedla v svoji tožbi, je Nemčija v Izrael do konca lanskega leta izvozila za 326 milijonov evrov orožja. Izvoz se je nadaljeval tudi v letošnjem letu. Veleposlanik Nikaragve na Nizozemskem in vodja delegacije Carlos Jose Francisco Arguello Gomez je v uvodnem nagovoru zatrdil, da evropska država, ki svojo podporo Izraelu upravičuje z zločini nad judi, storjenimi v času tretjega rajha, »ne razlikuje med samoobrambo in genocidom«.
Argumenti, s katerimi je Nikaragva poskušala prepričati sodnike, so se predstavnikov tožene države zdeli »izrazito pristranski«. »Nemčija ne krši in nikoli ni kršila konvencije o genocidu ali mednarodnega humanitarnega prava, niti neposredno niti posredno,« je pred poslopjem sodišče v Haagu potek prvega dne obravnave komentirala Tania von Uslar-Gleichen iz nemškega zunanjega ministrstva. Ministrstvo je prek družbenih omrežij napovedalo, da se bo Nemčija jutri odzvala na vse očitke Nikaragve in jih zavrgla, enega za drugim.
