V kolumni preberite:
Vehementni protimigrantski govori so zaščitni znak treh najbolj toksičnih osebnosti evropske politike: italijanske premierke Giorgie Meloni, francoske opozicijske voditeljice Marine Le Pen in prvakinje nemške skrajno desničarske stranke Alice Weidel. Na drugi strani oceana ameriška republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene v promocijskih videih paradira s težkim strelnim orožjem.
Ko so feministične pionirke prvič spregovorile o pravicah žensk, nesporno niso imele v mislih nič od tega – da ženske pridobljeno moč uporabljajo tako, da jo zanikajo drugim ter širijo sporočila sovraštva. Ne preseneča, da so femonacionalistke od vsega najbolj živčne prav ob feminizmu, političnem gibanju, ki jim je dostop do javnega prostora sploh omogočilo. Skrajna desnica, naj jo vodijo moški ali ženske, ima veliko podporo prav med ženskami, ki jih ne moti niti to, da bi jim kandidati in kandidatke, za katere volijo, težko priborjene pravice radi odvzeli. Giorgia Meloni bi omejila pravico do splava, nasprotuje ženskim kvotam, ob tem pa še teoriji spola in pravicam skupnosti LGBTIQ+. Še za spoznanje bolj dvolična je Alice Weidel, novi prvi obraz nemške Alternative za Nemčijo (AfD), ki proti migrantom in pravicam manjšin rohni s položaja ženske, ki živi v rasno mešani istospolni skupnosti, v kateri sta s partnerico posvojili dva otroka.
