Imaginem v Mariji Zdravja, Nostalgie v krstilnici
Dve piranski cerkvi ponujata ta in naslednji mesec dve posebni, po svoji zasnovi in izvedbi zelo različni, vendar izstopajoči umetniški instalaciji. V precej razgaljeni, propadajoči cerkvici Marije Zdravja na Punti je svojo socialno skulpturo z naslovom Imaginem postavil pronicljiv, neumorno raziskujoč in avantgardni fotograf Igor Andjelić. V krstilnici Janeza Krstnika pa v svoje spomine skozi videz vzorcev iz albanske etnografske tradicije vstopa Gani Llalloshi s tretjim nadaljevanjem serije Nostalgie.
Igor Andjelić je v svojem fotografskem in umetniškem iskanju tokrat naredil še en odločen izpovedni preskok. Fotografski mojster, ki se je leta kalil z Irwini, z njimi rasel in ustvarjal, vendar hkrati razvijal tudi povsem svoj ustvarjalni slog, se v Mariji Zdravja ne ukvarja s svojo osnovno prvino – s fotografijo, ampak ustvari prostorsko instalacijo, ki jo je poimenoval socialna struktura.
Socialna skulptura je sofisticirana organska zapuščina družbene ujetosti, bodisi religijske, politične ali laične pripadnosti, vendar venomer v dialogu s socialno skupnostjo.
Tilen Žbona, izredni profesor Univerze na Primorskem
»Sredi precej načete cerkvice na koncu mesteca je postavil monolitsko podobo. Gre za visečo stekleno površino (velikosti 140 krat 90 centimetrov) pred glavnim oltarjem, ki jo je prekril z zlatimi lističi. Sama tehnološka izvedba niti ni tako pomembna. Pomembneje je, da mu ta pozlačena steklena plošča omogoča igro s svetlobo in lučjo, ki opazovalca prestavi v nekakšno camero lucido, torej na sam začetek nastanka fotografije. V istem trenutku preskoči camero lucido, preskoči izum fotografije in daje glavni poudarek umetniškemu monolitu, ki ga predstavlja pravokotna steklena plošča zlate barve v temačnem prostoru, svetlobo pa dobiva od zunaj. Izdelal je prostorsko instalacijo, kot bi postavil en velik fotoaparat na prostem. Vlogo živosrebrne emulzije, ki je v pionirskih fotografskih časih ustvarjala slike, prevzamejo gledalci, saj vsak gledalec vidi v tej ploskvi, na tej podlagi svojo podobo. Tako nastane neke vrste živa fotografija,« pojasnjuje umetniško stvaritev izredni profesor na Univerzi na Primorskem dr. Tilen Žbona.
»Vendar Andjelić ne ostaja na ravni fotografije. Fotografija je zgolj tehnika, avtor pa je bolj kultiviran. Ne zadostuje mu tehnika, ampak išče vsebino, kontekst. Zato temu pravi socialna skulptura, zato ta prostor spreminja v stičišče neke družbe. Poleg tega, da gre za sakralni prostor, s svojo umetnino uhaja tudi na laično sceno. To se mi zdi srž te postavitve. Poleg tega, da je estetsko vrhunska, je za monolitom še nekaj zlatih krogov, ki odbijajo svetlobo. Na ta način postaja nezavedno podobna abstraktnemu slikarstvu Marka Rothka. Šele po dražljajih in vibracijah, ki jih sproži komunikacija z materiali, sproži v sleherniku drugačne občutke. Tu vidim korelacijo med Rothkom in Igorjem Andjelićem,« pravi Tilen Žbona. Tako kot pri abstraktnem slikarstvu ne gre več za posnemanje narave, ampak za evolucijo dojemanja, pri kateri je od same imaginacije odvisna sprememba. Ta sprememba je dodana vrednost, ki jo doda sleherni posameznik. Od tod naslov postavitve Imaginem,« razloži Žbona.
Dve instalaciji bosta posebej popestrili piransko umetniško poletje.
Če je opazovalec vernik, je ta prostor lahko srečanje s sabo ali z bogom. Če je laik, pa je prostor za komunikacijo z dražljaji ali drugimi izkušnjami, ki jih doživlja po svoje. Doživljanje vsake podobe je stvar njenega spremljanja in podoživljanja. Če gledaš sliko z upodobljenim konjem, ni nujno, da gledaš in razmišljaš o konju, lahko ga gledaš, doživljaš pa kaj tretjega.
Sestavni del instalacije je tudi 40-minutni posnetek glasbe, ki jo je posebej zanjo skomponiral Aldo Kumar. Kot je povedal Igor Andjelić, bo postavitev od blizu na ogled dvakrat na dan (med 11. in 13. ter med 20. in 22. uro) vsaj do konca avgusta. Sicer si jo bo mogoče ogledati samo izza rešetk ob vhodu. V tem prostoru pa načrtuje umetnik še več posebnih kulturnih prireditev s posebnimi ustvarjalci in s posebno težo.
Fantazmagorične iluzije in nostalgije Ganija Llalloshija
Akademski slikar Gani Llalloshi iz Lucije pa je v krstilnici Janeza Krstnika te dni postavil tretje poglavje iz svoje serije Nostalgie, ki jo je začel leta 2012. Sprva je izdelal slike za razstavo ob 100. obletnici albanske neodvisnosti v Narodnem muzeju v Prištini. Leto kasneje pa je razstavil sedem del Nostalgije na Ljubljanskem gradu. Po desetih letih je iz omenjene serije ustvaril še tretjo serijo Nostalgije, štiri nova dela v akrilu na juti.
Mamin čilim in zelo tanka verižica sta me za zmeraj priklenila na moje korenine, iz katerih nikakor ne morem in ne želim.
Gani Llalloshi
Gre za upodobitev spomina na preteklost, ki je močno zaznamovala Llalloshijevo ustvarjanje. Potem ko je leta 1993 diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, mu je mati podarila značilno, na poseben način ročno tkano živobarvno preprogo z različnimi geometrijskimi vzorci ali simboli iz albanske etnografske tradicije. »Ta čilim in zelo tanka verižica sta me za zmeraj priklenila na moje korenine, iz katerih nikakor ne morem in ne želim. Zato sem tudi v tokratni seriji Nostalgie na platno naslikal okvir v podobi čilima,« je povedal Llalloshi.
Umetnostni kritik Vasja Nagy je zapisal, da so okvirji iz čilima kot nekakšna vrata, skozi katera avtor skozi utopične podobe vstopa v sedanjost. Cvetje in druge abstraktne sanjske podobe v okvirju iz vzorca albanske tradicije razgaljajo nostalgijo samo. Gre za iluzije, domišljijske prizore, preplet različnih konceptov realnosti. Njegove pokrajine v izrazitih barvah so kot avtorjeva intimna doživetja, s katerimi prepleta čas in kraje.
»Naslikal sem štiri dela (dolga šest metrov in široka 92 ali 150 centimetrov) nalašč za štiri slope (polstebre) oktogonalno arhitekturno zasnovane krstilnice, ki so jo dogradili leta 1650. Hotel sem se predstaviti z deli, kot eden od avtorjev, ki so v preteklosti oblikovali in krasili izjemno piransko krstilnico. V njej niso samo dela, stara 400 let, ampak tudi rimski sarkofag z reliefom (v kamnu) krilatega dečka, ki jaha delfina. S sodobnimi vzorci sem se hotel poenotiti z vsemi, ki so doslej ustvarjali v tem prostoru, s tem pa poudariti brezčasnost in večnost ustvarjenega,« je povedal Gani Llalloshi. Njegova instalacija bo na ogled nekaj več kot en mesec.
