Državno odvetništvo terja stroške policije na protestih
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda. Proti komu je tožba vložena, na odvetništvu niso razkrili, gre pa verjetno za enega od vidnih petkovih protestnikov Jašo Jenulla.
Na državnem odvetništvu ne razkrivajo niti višine tožbenega zahtevka, po nekaterih objavah pa znaša od tisoč do dva tisoč evrov. Šlo pa naj bi le za prvega od več deset potencialnih tožbenih zahtevkov. Policija in notranje ministrstvo namreč trdita, da neprijavljeni protesti povzročajo policiji škodo. Po podatkih, ki jih je policija sporočila Dnevniku, je z varovanjem protestov, ki so potekali med lanskim majem in letošnjim novembrom, nastalo za več kot 1,2 milijona evrov stroškov.
Po informacijah N1 pa naj bi bila skupna vsota, ki jo v dosedanjih zahtevah od domnevnih organizatorjev shodov terja ministrstvo za notranje zadeve - teh zahtev naj bi bilo nekaj več kot 30 - nekaj manj kot 200.000.
V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da za takšne postopke ni pravne podlage. »Dejstvo je, da je bila večina protivladnih shodov od marca 2020 spontanih, neorganizaniranih. V nam znanih primerih protivladni protesti niso imeli organizatorja, kot ga opredeljuje veljavni zakon o javnih zbiranjih,« so zapisali. Komentar k temu zakonu pojasnjuje tudi, da tisti, ki podpira udeležbo na shodu, k njej vabi in podaja napotke za izvedbo shoda, ni organizator shoda, ampak le pobudnik.
Pojasnili so, da zakon o javnih zbiranjih vsebuje zelo natančno definicijo, koga šteti za organizatorja shoda. Organizator shoda je »fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom«. Po njihovem vedenju protivladni shodi niso izvedeni za račun posamezne fizične ali pravne osebe, nobena oseba se ne razglaša javno kot organizator ali kot tak nastopa pred državnim organom. Še več, na petkovih protestih so govorniki velikokrat vprašali v množico, kdo je organizator in vsi protestniki so dvignili roke.
V pravni mreži bodo nudili pravno pomoč vsem, ki se bodo obrnili na njih. Menijo, da takšne tožbe ne sodijo v pravno državo in predstavljajo hudo kršitev z ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Darilo pred prazniki
Jaša Jenull pa je za Delo povedal, da dejansko pričakuje »božično darilo« tik pred prazniki, za katero so mu pravniki zagotovili, da je absurdno. Gre zgolj za ustrahovanje tistih, ki javno izražajo svoje mnenje in so trn v peti vladi. Jenull opozarja na ustavno pravico do protestov. Če bi za udeležbo na protestih zaračunavali kazni, bi to bilo tako, kot da bi delili kazni za udeležbo na referendumu o zakonu o vodah. Ta je tudi stal več kot milijon evrov, povzročila pa ga je vlada, pravi Jenull, saj je vsa stroka zakon že pred tem označila za neprimeren.
Dodaja, da zaradi mirnih petkovih protestov policiji ni bilo treba nabavljati oklepnikov z mrežami, odveč so bili tudi konjeniki in psi. Protestniki niso razbijali, zažigali ali metali trdnih predmetov proti policiji ali proti parlamentu, čez ograje so leteli le papirnati aviončki. Poleg tega so protesti organizirani spontano, ljudje se zbirajo tudi v drugih mestih, ne le v Ljubljani.
»Če bo tožba uspela, bo ustavna pravica do protesta razveljavljena,« pravi Jenull, a dodaja, da se bodo protesti nadaljevali do volitev in mogoče še dlje. Vse kazni, ki so jih policisti izrekli posameznim protestnikom in so prišle do sodišča, so bile razveljavljene. »Računamo, da bo tudi to padlo,« je še dodal. Policija je sicer skušala pridobiti tudi Sazas, da bi ukrepal zoper predvajanje glasbe na protestih. Jenull pravi, da je to večinoma glasba, ki so jo glasbeniki napisali prav v podporo protestov.
