Ob soglasju vseh partnerjev vrata odprta

Opozicija izpostavlja dobrobit Slovenije, umiritev stanja, vrnitev k ustavnim temeljem, evropskim vrednotam, spoštovanje demokratičnih institucij.
Fotografija: Predsedniki štirih opozicijskih strank so besedilo sporazuma parafirali pred tednom dni. Že isti dan je sporazum potrdil svet SAB. Organi preostalih strank so to storili v soboto. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Predsedniki štirih opozicijskih strank so besedilo sporazuma parafirali pred tednom dni. Že isti dan je sporazum potrdil svet SAB. Organi preostalih strank so to storili v soboto. FOTO: Blaž Samec/Delo

Osnovni namen podpisa sporazuma je skupno delovanje za dobro Slovenije v skladu z navedeno vizijo ter, kot so zapisali, »umiritev stanja v državi, vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam in k doslednemu spoštovanju demokratičnih institucij in medijske svobode, ki jih ogroža razdiralna, protidemokratična in skrajno desna politika trenutne vlade«.

»Danes je pomemben dan za opozicijo. Imamo različna mišljenja, včasih glasujemo tudi drugače, a vseeno vemo, kaj je naš skupni cilj,« je ob podpisu povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec

Tanja Fajon, predsednica SD, pa je dejala, da je danes priložnost za nov začetek. »Sodelovali bomo z vsemi, ki z nami delijo naše vrednote – gre za vključevali, ne izključevali sporazum,« je dejala. »Treba je oblikovati alternativo janšizmu,« pa je poudaril koordinator Levice Luka Mesec in navedel, da to ne sme biti vlada statusa quo, pač pa vlada, ki bo nujne družbene spremembe spravila v tek. 

»Zgodovinsko visok javni dolg pod to vlado bo zelo zaznamoval prihodnjo vlado. Težko delo nas čaka, ker bo treba plačati in vračati zapitke te vlade,« pa je dejala Alenka Bratušek, predsednica SAB.

image_alt
Koga (ne) nagovarjajo zavezništva


Podpisnice sporazuma so se zavezale, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenile sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja oziroma mandatarko bodo izvolile predsednika oziroma predsednico oziroma koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

K oblikovanju vladne koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic tega sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delovanju izkazale spoštovanje v naslednjem poglavju zapisanih načel.

»Smešno je, da bi po volitvah sodelovali s strankami, ki sodelujejo v aktualni vladi. Sodelovali pa bomo z vsemi, ki delijo naše vrednote,« je dejal Šarec, ki je prepričan, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah stranke sodelovale lažje kot leta 2018. »Ker nas je zdaj manj in ker naslednja vlada zagotovo ne bo več manjšinska. Vsi štirje bomo sedeli v vladi in skupaj iskali rešitve,« je dejal. Koalicija leta 2018 je bila, spomnimo, sestavljena iz petih strank, z Levico pa so imeli podpisan sporazum o sodelovanju.

Zapisali so še, da bodo podpisnice sporazuma na naslednjih parlamentarnih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi.

Sporazum LMŠ, SD, Levice in SAB lahko preberete na tej povezavi. 



Preberite še:

Komentarji: