Nevarna bližina
Prometna kultura, ki sicer nikoli ni bila na zavidanja vredni ravni, je ob prvem sneženju poniknila v kraško podzemlje.
Odpri galerijo
Prvi sneg prinese vse kaj drugega kot radost desettisočem voznikom na cestah. FOTO: Mavric Pivk
V petek je deželo končno pobelil sneg. Vsako leto je novembra več zaskrbljenega ugibanja, ali je dobro, da zima zamuja in da namesto ledenih rož na šipah po zelenih travnikih spet cvetijo marjetice. Ko pa se iz oblakov le usuje puhasta belina, se začnejo druge skrbi.
Prvi sneg, ki prinese veselje otrokom in tistim, ki lahko ples prvih snežink občudujejo skozi okna doma, vse kaj drugega kot radost prinese desettisočem voznikom na cestah. O tem, kako se službe, ki poskušajo sneg čim prej spraviti s poti in cest, pripravljajo, poslušamo že tedne pred zimsko sezono. Da komunalne službe vsako leto sneg preseneti, je postala že ponarodela šala, resnici na ljubo pa je treba priznati, da se trudijo.
Pa vseeno me vsaka napoved sneženja navda s strahom in verjamem, da še mnogo drugih, ki morajo na pot. Slovenija je zadnja leta postala tranzitna norišnica. Prometna kultura, ki sicer nikoli ni bila na zavidanja vredni ravni, je poniknila v kraško podzemlje. Edino, kar se je v vseh letih prijelo voznikov, je to, da alkohol na cesti kliče smrt. Manj kot desetino prometnih nesreč povzročijo opiti vozniki.
Kako je mogoče, da jih torej 90 odstotkov povzročijo trezni, ki naj bi bili razsodni, pametni in odgovorni? Ena od nerazumljivih »posebnosti« sloga vožnje v Sloveniji je, da večina voznikov noče vedeti, kaj je varnostna razdalja. V soncu in dežju, plundri, snegu, poledici ... veseli kranjski Janezi in Micke drvijo tesno za vozilom pred sabo, kot da hočejo videti, kaj na ekranu v svojem avtu gleda voznik spredaj.
Tudi letošnje prvo sneženje te vrle navade ni spremenilo. Po primorski avtocesti so tovornjaki s priklopnikom švigali iz sklenjene kolone tovornjakov, ki so vozili tudi manj kot dvajset metrov drug od drugega. Večina osebnih avtomobilov se je, kljub sneženju in drsenju, vratolomno zakadila do vozila pred sabo in, v svetem prepričanju voznika, da on pa že zna voziti, zavrla nekaj metrov od zadka spredaj.
Mogoče pa bi lahko ustanovili kak klub, kjer bi se druženja željni cestni kaskaderji dobivali v odmorih med vožnjo, vozili pa bi vendarle malo bolj »odtujeno«?
Prvi sneg, ki prinese veselje otrokom in tistim, ki lahko ples prvih snežink občudujejo skozi okna doma, vse kaj drugega kot radost prinese desettisočem voznikom na cestah. O tem, kako se službe, ki poskušajo sneg čim prej spraviti s poti in cest, pripravljajo, poslušamo že tedne pred zimsko sezono. Da komunalne službe vsako leto sneg preseneti, je postala že ponarodela šala, resnici na ljubo pa je treba priznati, da se trudijo.
Pa vseeno me vsaka napoved sneženja navda s strahom in verjamem, da še mnogo drugih, ki morajo na pot. Slovenija je zadnja leta postala tranzitna norišnica. Prometna kultura, ki sicer nikoli ni bila na zavidanja vredni ravni, je poniknila v kraško podzemlje. Edino, kar se je v vseh letih prijelo voznikov, je to, da alkohol na cesti kliče smrt. Manj kot desetino prometnih nesreč povzročijo opiti vozniki.
FOTO: Jože Suhadolnik
Tesno za vozilom
Kako je mogoče, da jih torej 90 odstotkov povzročijo trezni, ki naj bi bili razsodni, pametni in odgovorni? Ena od nerazumljivih »posebnosti« sloga vožnje v Sloveniji je, da večina voznikov noče vedeti, kaj je varnostna razdalja. V soncu in dežju, plundri, snegu, poledici ... veseli kranjski Janezi in Micke drvijo tesno za vozilom pred sabo, kot da hočejo videti, kaj na ekranu v svojem avtu gleda voznik spredaj.
Tudi letošnje prvo sneženje te vrle navade ni spremenilo. Po primorski avtocesti so tovornjaki s priklopnikom švigali iz sklenjene kolone tovornjakov, ki so vozili tudi manj kot dvajset metrov drug od drugega. Večina osebnih avtomobilov se je, kljub sneženju in drsenju, vratolomno zakadila do vozila pred sabo in, v svetem prepričanju voznika, da on pa že zna voziti, zavrla nekaj metrov od zadka spredaj.
Mogoče pa bi lahko ustanovili kak klub, kjer bi se druženja željni cestni kaskaderji dobivali v odmorih med vožnjo, vozili pa bi vendarle malo bolj »odtujeno«?
