Voyager 1 ostaja nem
Pred nekaj meseci se je z Zemljo prenehal pogovarjati Voyager 1, od nas najdlje oddaljena sonda, ki je prva vstopila v medzvezdni prostor. Inženirji še vedno skušajo popraviti napako pri prenosu podatkov, so nedavno pojasnili pri Nasi, vendar je zelo možno, da jim tokrat »čudež« ne bo uspel.
»Še vedno mu lahko pošiljamo ukaze in tudi sliši nas, toda proces je počasen, glede na to, kako zelo oddaljen je od Zemlje,« so zapisali. Voyager 1 po vesolju potuje že več kot 46 let, od nas je oddaljen 24,3 milijarde kilometrov. Kar 22 ur traja, da signal z Zemlje doseže sondo, še nadaljnjih 22 ur pa, da signal od tam doseže Zemljo. »Žalosten in jezen sem, ker vesoljsko plovilo še vedno deluje, ampak je nemo. Čeprav vsi vemo, da je lahko odprave konec v vsakem trenutku, je vedno težko izgubiti plovilo. Še posebej plovilo, kot je Voyager 1,« je za portal Space.com dejal Bruce Waggoner, eden od članov ekipe.
Voyagerja 1 in 2 sta legendarni sondi, ki sta presegli vsa pričakovanja. Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977 in nobeno vesoljsko plovilo, delo človeških rok, ni šlo dlje kot ta popotnik. Njegov namen je bil obiskati Jupiter in Saturn, je avtor osupljivega portreta osončja, na katerem je naš planet le majhna svetlo modra pika, avgusta 2012 je presegel magično mejo in odpotoval v medzvezdni prostor. Menda bo notranji rob Oortovega oblaka dosegel čez 300 let.
Večino instrumentov so z leti ugasnili, še vedno pa jih nekaj deluje in plovilo je septembra lani pošiljajo neprecenljive podatke. Nato pa so podatki v binarnem sistemi ničel in enic postali nesmiselni. Podobne težave so se obema Voyagerjema pripetile že večkrat, a tokrat so se vsi poskusi, da bi vnovič zagotovili normalno delovanje, izjalovili. Inženirji so utrujeni, vendar imajo še nekaj idej, je za Space.com poudaril inženir Kareem Badaruddin. Pri Nasi so decembra lani pojasnili, da težava verjetno tiči v sistemu podatkov o letu (FDS), ki je eden izmed računalnikov na krovu. Plovilo je imelo rezervo za ta sistem, ki pa je odpovedala že leta 1981. Zaradi težave znanstveni podatki in podatki o stanju plovila ne prihajajo, to torej pomeni, da sistem ne more poslati podatkov, kako bi ga popravili. Inženirji so seveda poskusili s preprostimi ukrepi, kot je resetiranje sistema, poskusili so in bodo resetirati tudi druge sisteme, ki bi lahko vplivali na FDS. Po eni strani inženirji menijo, da gre za napako na sistemu, ki pokvari binarno kodo, možno pa je tudi, da gre za fizično poškodbo plovila oziroma tega dela. Voyager že skoraj pol stoletja brzi po vse prej kot gostoljubnem okolju, in čeprav na njegovi poti ni kakšnih ovir, se materiali lahko obrabijo in preprosto razpadejo.
Voyager 2 še vedno dobro deluje, potem ko so lani reševali lastno zagato, ko so poslali napačne ukaze in je sonda anteno obrnila proč od Zemlje. A takrat se je dobro izteklo.
Voyager 2, ki je na las podoben Voyagerju 1, je z Zemlje poletel 16 dni pred enico, 20. avgusta 1977. Enica po vesolju potuje po bolj neposredni poti, zato ji je prvi uspelo priti v medzvezdni prostor. Je pa dvojka še vedno edina sonda, ki je od blizu opazovala planeta Uran in Neptun. Voyager 2 je heliopavzo prešel novembra 2018. Sčasoma, ko bosta že oba onemela, bosta pripotovala do sosednjih zvezd. Kot so zapisali na spletni stani Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL, bo Voyager 1 čez okoli 40.000 let potoval mimo zvezde AC+79 3888 v ozvezdju Žirafe, in sicer bo od nje oddaljen za 1,6 svetlobnega leta, v približno istem času bo Voyager 2 na oddaljenosti 1,7 svetlobnega leta obletel zvezdo Ross 248, čez 296.000 let pa zvezdo Sirij, ki se ji bo približal na 4,3 svetlobnega leta. Voyagerja bosta še dolgo dolgo potovala po galaksiji, morda bosta nekoč edina ohranjena zapuščina človeštva.
