Za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska
Po drugi strani pa je izjemno vzpodbuden podatek, da je danes možnost ozdravitve velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi razvoja. Na to opozarja tudi letošnja ozaveščevalna kampanja, ki poteka pod nazivom Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. Kampanja poudarja ključno vlogo samopregledovanja in odkrivanja prvih znakov te bolezni, hkrati pa razblinja napačne informacije, ki jih pogosto črpamo iz nepreverjenih virov.
Minuli teden, natančneje 15. oktober, je zaznamoval dan zdravih dojk, ki je namenjen širjenju informacij o pomenu zdravja dojk ter ozaveščanju o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka dojk pri ženskah in dekletih. Ozaveščanje o raku dojk je namreč nujno potrebno, saj gre za najbolj razširjeno obliko raka na svetu. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (Agency for Research on Cancer – IARC) iz decembra 2020 je rak dojk kot najpogosteje diagnosticiran rak na svetu prehitel pljučnega raka. Leta 2020 je bilo po svetu tako 2,3 milijona žensk z rakom dojke, 685.000 pa jih je umrlo.
Konec leta 2020 je bilo v zadnjih petih letih 7,8 milijona žensk, ki so zbolele za rakom dojke, zaradi česar je to najbolj razširjen rak na svetu.
Razširjen je povsod
Rak dojke ne izbira. Pojavlja se v vseh državah sveta in pri ženskah v katerikoli starosti po puberteti. V poznejšem življenju ženske se tveganje, da zbolimo za njim, še povečuje. Slovenija ni izjema. V Sloveniji je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, pri katerih je vsak peti novi primer raka prav rak dojk. Ni pa rak dojk izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je v letu 2018 za rakom dojk zbolelo 1.527 oseb, od tega 1.516 žensk in 11 moških, umrlo pa je 473 žensk in 5 moških.
Dejavniki tveganja in neresnične informacije
Približno polovica raka dojke se razvije pri ženskah, ki nimajo nobenega dejavnika tveganja za raka dojke razen spola (ženske) in starosti (nad 40 let). Tveganje za nastanek raka dojke poleg starosti povečujejo tudi nekateri drugi dejavniki, kot so debelost, čezmerno uživanje alkohola, družinska anamneza raka dojke, zgodovina izpostavljenosti sevanju, reproduktivni status (na primer starost, ko se je začela menstruacija, in starost ob prvi nosečnosti), kajenje in postmenopavzalna hormonska terapija.
Se pa v javnosti, ko govorimo o raku dojk, pojavlja tudi veliko zmotnih prepričanj. »Neresničnih informacij, ki preplavljajo internet, je res neverjetno veliko. Ne le da z rakom dojk povezujejo uporabo deodorantov, modrčkov, mobilnih telefonov, izmišljeni krivci so tudi mokre kopalke, stiskanje dojke, uživanje sladkorja, pa mamografska slikanja in podobno. Celo cepljenje proti covidu krivijo v zadnjem času,« pravi dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta in poudarja: »Nič od tega ne drži. Deodoranti niso krivi za razvoj raka (pomagajo pa, da lepše dišimo), dobro načrtovana epidemiološka raziskava je dokazala ‘nedolžnost’ nedrčkov. Vsem prednostim mobitela se ni treba odreči zaradi neutemeljene obtožbe, da lahko povzroči raka. Prekomerno uživanje sladkorja vsekakor ni koncept zdrave prehrane, vendar pa tudi ni povezano s pojavom raka dojk. Korist mamografije je neprimerljivo večja od obremenitve s prejetim sevanjem, ki je enako dvomesečni izpostavljenosti sevanja iz okolja. Prav nobene povezave ni z rakom dojk in cepljenjem.«
Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, ob tem dodaja, da se mnogi ne zavedajo, da za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški: »En do dva odstotka vseh primerov na leto je pri moških in pri njih se običajno bolezen odkrije še pozneje kot pri ženskah. Drugo tako napačno razmišljanje je, da mlade ženske ne zbolijo za rakom dojk. Večina primerov je res po 50. letu, zbolijo pa lahko tudi mlade ženske, tudi mlajše od 20 let.«
Ne moremo ga vedno preprečiti, lahko pa ga zgodaj odkrijemo
Pri raku dojk, kot pravi dr. Simona Borštnar, težko govorimo o specifičnih preventivnih ukrepih, saj na večino najpomembnejših dejavnikov tveganja za to bolezen, kot so spol, starost, reproduktivne značilnosti in genetika, ne moremo vplivati. Nekoliko pa lahko zmanjšamo tveganje z izogibanjem slabim razvadam in zdravim načinom življenja: uravnotežena prehrana, vzdrževanje normalne telesne teže, izogibanje alkohola in zadostna telesna aktivnost.
Pri preprečevanju raka dojk tako pomembno vlogo igra tudi zdrav način življenja. Dejstvo je, da to nastanka raka vedno ne bo preprečilo. Tudi če bi lahko obvladali vse potencialno spremenljive dejavnike tveganja, bi s tem zmanjšali tveganje za nastanek raka dojke za največ 30 odstotkov. Najpomembnejša dejavnika tveganja sta namreč dedna obremenjenost in reproduktivni dejavniki, na katere verjetno ne bomo mogli vplivati niti v bližnji prihodnosti. Prav zato je zelo pomembno, da rak odkrijemo zgodaj, saj je danes možnost ozdravitve velika, če je odkrit v zgodnji fazi razvoja.
Dr. Tanja Španić, Združenje Europa Donna Slovenija: »Kljub napredku medicine in dejstvu, da je danes rak dobro obvladana bolezen, je diagnoza rak nekaj, kar še vedno povezujemo s strahom, z možnostjo negativnega izida, smrtjo. Vendar je sama diagnoza vedno manjši tabu, predvsem zaradi ozaveščanja društev bolnikov z rakom. O raku dojk se zadnja leta res več govori, zato tudi ženske lažje spregovorijo. Hkrati pa pri svojem delu ugotavljamo, da je psihološka podpora še vedno velik tabu in tudi vse, kar je povezano z razsejano boleznijo, minevanjem, paliativno oskrbo in smrtjo. Tukaj nas čaka še veliko dela.«
Samopregledovanje vsak mesec
Ključna pri zgodnjem odkrivanju raka dojk sta redno samopregledovanje in presejanje z mamografijo. V Sloveniji od 21. aprila 2008 poteka organizirani državni presejalni program DORA, ki je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji in zajema ženske med 50. in 69. letom starosti. Program pripomore pri odkrivanju manjših, netipnih sprememb na dojkah. Vendar pa je na ta pojav raka dojke treba postati pozoren že prej. Onkologi priporočajo tudi redno samopregledovanje dojk enkrat mesečno, za tiste, ki imajo redno menstruacijo, je pregled najbolje opraviti 7.–10. dan po menstruaciji. Redno samopregledovanje bi, kot še poudarjajo onkologi, moralo preiti vsaki ženski v navado, saj bo tako najlaže zatipala kakršnekoli spremembe.
Vsaka sprememba ne pomeni raka
Bolezenske spremembe dojk so sicer zelo raznolike in vsaka sprememba še zdaleč ne pomeni raka dojk. Dojke se ne spreminjajo le skozi življenjska obdobja, ampak v rodnem obdobju tudi mesečno. Od 80 do 85 odstotkov vseh sprememb v dojkah, kot so zatrdline, izcedek iz bradavice ali vdrta bradavica, je benignih (nenevarnih). Samo nekatere redke benigne spremembe, predvsem atipična hiperplazija (celice, ki se hitro delijo, so videti nenormalne), pomenijo povečano tveganje, da bi ženska v prihodnosti lahko zbolela za rakom dojke. Ne glede na to pa je priporočljivo, da vsako spremembo, ki vztraja, pregleda zdravnik in s preiskavami opredeli, za kakšno vrsto spremembe gre.
Pri tem, da ženske redno spremljajo spremembe na svojih prsih, pomembno vlogo igra tudi ozaveščanje. »Ozaveščanje je pomembno na dveh ravneh, in sicer preventiva in zgodnje odkrivanje. Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Z redno telesno dejavnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in pozitivno naravnanostjo lahko veliko prispevamo k svojemu zdravju,« ob tem pravi Tanja Španić in dodaja, da je za zgodnje odkrivanje raka dojk pomembno, da se ženske odzovejo na vabila državnega presejalnega programa DORA pa tudi to, da se redno mesečno samopregledujejo: »Vsaka ženska bi se morala že v mladosti začeti samopregledovati in tako spoznati svoje dojke. Ženskam je lahko v pomoč tudi naša brezplačna aplikacija za pametne telefone Breast Test, ki prikazuje samopregled in ima možnost opomnika, kdaj je pregled treba opraviti. Pomembno je, da ženska, če opazi kakšno spremembo, ne odlaša z obiskom izbranega zdravnika ali ginekologa.«
Dr. Simona Borštnar, Onkološki inštitut Ljubljana »Samopregledovanje je pomembno. Če smo pozorni, lahko odkrijemo novonastale, še relativno majhne zatrdline. Čim prej jih zatipamo, tem bolje. Rak dojk je ozdravljiv, pri manjšem obsegu bolezni je delež ozdravljenih večji. S samopregledovanjem pa ne moremo zatipati zelo majhnih tumorjev, kar pa je možno s presejalno mamografijo. Zato udeležbo v presejalnem programu vsekakor toplo priporočam.«
Viri:
- Svetovna zdravstvena organizacija. Breast cancer. Dostopno na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/breast-cancer
- Svetovna zdravstvena organizacija. Breast cancer now most common form of cancer: WHO taking action. Dostopno na https://www.who.int/news/item/03-02-2021-breast-cancer-now-most-common-form-of-cancer-who-taking-action
- Svetovna zdravstvena organizacija. Agency for Research on Cancer – IARC. Dostopno na https://www.iarc.who.int/
- Europa Donna. Rak dojk. Dostopno na https://europadonna.si/o-raku/rak-dojk/
- Onkološki inštitut Ljubljana. Register raka Republike Slovenije in druge bolezni. Dostopno na https://www.onko-i.si/rrs
- Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Rak dojk. Dostopno na http://www.onkologija.org/o-raku/rak-dojke/
Naročnik oglasne vsebine je Pfizer
