Zlomljena koalicija skupnosti
Zaprtje, omejitve in ukrepi s področja javnega zdravja so razdelili zahodne družbe. Tudi v evropskih državah, kjer je stopnja precepljenosti zelo visoka – kot so Španija (81 odstotkov polno cepljenih), Italija (77 odstotkov), Francija (76 odstotkov), Nemčija (73 odstotkov) in Združeno kraljestvo (72 odstotkov) –, se je sovražnost do zdravnikov in medicinske stroke v zadnjih dveh letih močno povečala. Utrujenost, izguba svobode in v nekaterih primerih instrumentalizacija covida-19 s strani nacionalnih vlad so preizkusile potrpežljivost in ustvarile plodna tla za psevdoznanost.
Kljub pritiskom se je zaupanje v strokovna mnenja do zdaj ohranilo v večjem delu Evrope. Anketa Eurobarometra, ki je bila izvedena lani, je pokazala zelo visoko stopnjo zaupanja v znanost. Izjava, ki jo je dala evropska komisija kmalu po objavi raziskave, je veselo naznanila, da »devet od desetih državljanov EU (86 odstotkov) meni, da je splošni vpliv znanosti in tehnologije pozitiven« in da državljani Evrope znanstvenike in njihove lastnosti, vključno z inteligenco (89 odstotkov), zanesljivostjo (68 odstotkov) in sodelovanjem (66 odstotkov), še vedno vidijo v pozitivni luči. Več kot dve tretjini (68 odstotkov) vprašanih je izjavilo, da bi morali znanstveniki imeti možnost, da se vmešajo v politične razprave, da bi zagotovili podprtost odločitev z dokazi. To se je gotovo zgodilo v številnih evropskih državah, kjer so glavni zdravstveni delavci in znanstveni svetovalci nacionalnih vlad iz neznanke postali vsakodnevni vir informacij.
Med pandemijo se je pojavil ploden prostor za zanikanje in alternativna »dejstva«. Spletno širjenje lažnih informacij, ki jih predstavljajo kot »resnico«, je zdaj v polnem teku. Napačni koraki vlade in obtožbe o korupciji, ki so povezani s covidom-19, so zmanjšali verodostojnost prej zanesljivih virov. In v nekaterih primerih je instrumentalizacija virusa v politične namene zlomila koalicijo skupnosti, ki smo jo občutili še nedavnega leta 2020. V tem ozračju, kjer je znanstvena pismenost že tako na zelo nizki ravni, presoje nekaterih naših najpametnejših znanstvenih umov niso več razumljene kot nepristranske.
Nekatere izmed teh stvari so bile predvidljive. Navsezadnje so ukrepi in odzivi na področju javnega zdravja odvisni predvsem od znanstvenih podatkov, ki jih le malokdo od nas zlahka razume. Ta primanjkljaj pismenosti ustvarja prostor za psevdoznanost in obotavljanje glede cepljenja. Anketa Eurobarometra je to jasno pokazala. V raziskavi so vprašane prosili, da opravijo »kviz«, ki je obsegal enajst znanstvenih izjav, od učinka antibiotikov na viruse in bakterije do izvora globalnega segrevanja in narave laserjev. Raziskovalci so nato iz teh odgovorov izračunali »oceno natančnosti« in ugotovili, da so v državah, kot sta Romunija in Bolgarija, le dva in štirje odstotki vprašanih dali vsaj osem pravilnih odgovorov, medtem ko je bilo to razmerje v državah, kot so Belgija, Švedska, Irska in Luksemburg, nad 40 odstotkov. Ta razlika v številnih primerih izraža sprejemanje cepiv in kaže, da v številnih delih Evrope obstaja neusklajenost v zaupanju in izobrazbi.
To je seveda skrb vzbujajoče – a kako to lahko ustavimo, hkrati pa ščitimo koalicijo za javno dobro?
Dobrodošlo bi bilo, da bi bili politiki odkriti z evropsko javnostjo. Zgodnje napačne napovedi, pogosto citiranje mračnega – in v številnih primerih diskreditiranega – modela ter politizacija javnega zdravja še naprej spodkopavajo zaupanje. Priznanje, da »trenutno ne vedo«, ali njihov predgovor o tem, da njihove izjave temeljijo na »trenutnem znanju«, bi pomagalo spet umeriti pričakovanja in zaščititi njihove znanstvene svetovalce pred nevarnostjo.
Prav tako bi bilo koristno videti več ponižnosti in velikodušnosti v cepilni geopolitiki. Medtem ko zahodni politiki preganjajo svoje državljane s tretjimi in četrtimi odmerki, je dostop do cepiv v velikih delih sveta v razvoju še vedno močno omejen. Enakomernejša porazdelitev cepiv bi zmanjšala verjetnost, da bi se smrtonosne različice pojavile na obrobju in ustvarile nadaljnje cikle kaosa, ki se jim je mogoče izogniti. To bi razblinilo tudi nekatere mite o motivih Pfizerja, Moderne in AstraZenece.
Takšna dejanja ne bi samo utrdila verodostojnosti in ambicij naših državnih institucij, temveč vpletenost zasebnih ponudnikov v kontekstu pandemije, posledično pa bi spodkopala številne netočne in pogosto nesmiselne obtožbe psevdoznanstvenih skupnosti.
Po skoraj treh letih vsakodnevnega vpliva covida-19 na naša življenja, se zdaj približujemo eni najpomembnejših točk pandemije. Na dosegu imamo obsežno zdravljenje, ki se uporablja po vsem svetu, vidimo izhod iz te krize in povrnitev naših svoboščin. Ker se počasi približujemo temu stanju, je bistveno, da nacionalne vlade prebivalstvo dobijo na svojo stran. Pošteno ravnanje v skladu z znanstvenim mnenjem, ne da bi se pri tem počutili prisiljeni zagotavljati neosnovano gotovost, je najboljši način, da obdržimo to koalicijo skupaj.
***
Dolga različica prispevka je bila objavljena v Eurozinu, mreži, ki obsega več kot 90 partnerskih vestnikov ter povezanih revij in institucij iz vse Evrope.
Péter Krekó, direktor Inštituta za politični kapital s sedežem v Budimpešti.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
