Z naprednimi tehnologijami v boj proti ognju

EU si prizadeva, da bi grožnjo omejila z uporabo satelitov, umetne inteligence in brezpilotnih letalnikov.
Fotografija: Gasilci bi do podatkov o žariščih požarov prišli tudi z brezpilotnimi letalniki. FOTO: Borja Suarez/Reuters

 
Odpri galerijo
Gasilci bi do podatkov o žariščih požarov prišli tudi z brezpilotnimi letalniki. FOTO: Borja Suarez/Reuters  

Evropska raziskovalna skupnost se je povezala z gasilci, da bi preprečili širjenje požarov oziroma poskrbeli, da ti sploh ne bi izbruhnili. Saferas je eden od evropskih projektov, v katerih združujejo vire in znanje, da bi se bojevali proti požarom v naravi na tej celini. V projektu se osredotočajo predvsem na uporabo satelitov in umetne inteligence za zagotavljanje informacij, ki bi lahko pomagale pri reševanju življenj in preprečevanju okoljske škode.

»Na podlagi usklajene uporabe rešitev z umetno inteligenco se lahko poveča odpornost proti gozdnim požarom,« je dejal Claudio Rossi, ki usklajuje projekt in je višji raziskovalec v italijanskem centru za raziskave in inovacije Links Foundation v Torinu.

Projekt vključuje vremenske zemljevide in zemljevide nevarnosti, tehnike za odkrivanje požarov, prispevke splošne javnosti in druga orodja za pomoč lokalnim oblastem pri pripravi. Končni cilj je izkoristiti izkušnje, pridobljene z demonstracijami v Franciji, Grčiji, Italiji in Španiji, da bi razvili celovit sistem za obvladovanje požarov v naravi, ki bo lahko v uporabi po vsej Evropi.

Sistem naj bi z združevanjem satelitskih posnetkov in drugih podatkov prvim posredovalcem, nosilcem odločanja in navadnim ljudem omogočil jasnejši vpogled v dogajanje in najboljše možno odzivanje.

Glavni vir informacij so podatki, pridobljeni z opazovanjem Zemlje, iz evropskega satelitskega programa Copernicus. Te bi združili s podatki, zbranimi iz detektorjev dima, mobilnih aplikacij, družbenih omrežij in modelov napovedi.

Na to, da so gozdni požari v Evropi vse večja grožnja, so julija lani opozorili posnetki turistov, ki so bežali pred plameni na grškem otoku Rodos, in požari, ki so se širili blizu sicilijanskega mesta Palermo. Nato so bile oči uprte še v Španijo in Portugalsko, kjer so požari uničili več kot 16.300 hektarov površin ter k evakuaciji prisilili ljudi iz vasi in turističnih nastanitev.

»V zadnjih letih smo opazili, da se poletna sezona podaljšuje, predvsem zaradi globalnega segrevanja,« je dejal gasilec Pelissier. »Zato nas gozdni požari vse bolj ogrožajo.«

Usposabljanje na žariščih

V še enem projektu, ki ga financira EU, Treeads, načrtujejo, da bodo v vseevropski sistem zaščite vključili brezpilotne letalnike, balone za letenje na velikih višinah in satelite. »Ne moremo vlagati samo v gasilska vozila, helikopterje in letala, ampak moramo svoje skupnosti usposobiti, še preden se požari zgodijo,« je dejal Kemal Sarp Arsava, ki usklajuje projekt, sicer pa je višji raziskovalec v norveškem podjetju Rise Fire Research, ki se ukvarja s požarno varnostjo. Cilj projekta je vzpostaviti celovito platformo za obvladovanje požarov, ki bo zajemala vse tri faze požarov v naravi – fazo pred izbruhom požara, med njim in po njem.

Ko je bil Arsava konec leta 2019 v ZDA, se je zavedal mednarodne razsežnosti grožnje požarov v naravi, saj je opazil učinek tedanjih obsežnih požarov v avstralskem goličavju. Arsava, ki je takrat bival v zvezni državi New Hampshire, je dejal, da so ti povzročili rahlo meglico v Severni Ameriki, kakovost zraka pa se je poslabšala predvsem v Južni Ameriki. »Dim od vseh gozdnih požarov v Avstraliji je prečkal Tihi ocean in celo spremenil barvo neba v Ameriki,« se je spominjal.

V projektu Treeads sodelujejo raziskovalni inštituti in podjetja iz 14 evropskih držav in s Tajvana. Poleg Norveške in Tajvana so udeleženci tudi iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, s Cipra, iz Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Litve, Romunije, Španije in Švedske. Ekipa raziskovalcev razvija nove tehnologije, ki jih bodo preizkusili v osmih državah, zastopanih v okviru projekta.

Eden od načrtov je ta, da bi se za zgodnje odkrivanje požarov, zbiranje podatkov za gasilske ekipe in celo za pomoč pri njihovem ukrepanju z odlaganjem sredstev za gašenje požarov uporabljali brezpilotni letalniki in baloni za letenje na velikih višinah. Predviden je štirislojni pristop: brezpilotni letalniki na mali višini za odkrivanje žarišč požarov, brezpilotni letalniki na srednji višini za odlaganje sredstev za gašenje požara, baloni na veliki višini za širši pogled in sateliti za celotno sliko.

V okviru projekta preizkušajo tudi očala za virtualno resničnost za usposabljanje gasilcev, ki se običajno ne ukvarjajo z gašenjem požarov v naravi. To pomeni, da je treba mestne gasilce naučiti gasiti požare na različnih terenih, če bo to potrebno. Skupaj bodo v projektu izboljšali, razvili in preverili več kot 26 tehnologij, vključno s tehnologijami za zaščito pred požari in njihovo gašenje.

---------------

Raziskave, omenjene v članku, je financirala EU. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.

 

Preberite še:

Komentarji: