Strateški načrt za kmetijstvo gre v Bruselj
S potrditvijo predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 (SN SKP) je vlada prejšnji četrtek kmetijskemu ministrstvu omogočila, da ga pošlje v formalno presojo evropski komisiji. Kmetijski minister Jože Podgoršek je ob predstavitvi predloga dejal, da vliva optimizem za razvoj kmetijstva. V dveh organizacijah, ki sta sodelovali pri pripravi, so previdno optimistični, v tretji precej kritični.
Kmetijstvo je sektor, ki ni sposoben hitrih sprememb v kratkem času, in zato tudi v strateškem načrtu ne bi bilo prav, da bi pričakovali izjemno hitre spremembe zgolj v petih letih. Nakazujejo pa se prave smeri, je ob predstavitvi predloga SN SKP, ki obsega okoli 750 strani, izjavil minister Podgoršek.
V predlogu načrta je za prvi steber, ki zajema neposredna plačila in se v celoti financira iz evropskih sredstev, namenjenih 688 milijonov evrov, za drugi steber, program razvoja podeželja, pa 550 milijonov. K temu znesku bo Slovenija ob obveznem minimalnem deležu v višini 230 milijonov evrov dodala še 310 milijonov evrov, za katere so se predstavniki organizacij na področju kmetijstva dogovorili v pogajanjih z vlado. Kot je dejal Podgoršek, bodo dodatna sredstva namenjena za naložbe na treh področjih: prestrukturiranje kmetijstva in živilskopredelovalnega sektorja, prilagajanje na podnebne spremembe in dobrobit živali.
Država bo za kmetijstvo primaknila dodatnih 310 milijonov evrov.
Za shemo za okolje in podnebje bo Slovenija namenila manj denarja od zahtev EU.
Za nevladnike je prerazporejanje denarja iz okoljskega stebra nesprejemljivo.
Pri prvem stebru je največja sprememba ukinitev t. i. zgodovinskih plačil, prehaja se na enotno plačilo na hektar. Minister je v zvezi s tem zavrnil navedbe, da zaradi te spremembe vsi izgubljajo. Kot je dejal, ohranjajo enak obseg sredstev na kmetije, prihaja pa do premeščanja sredstev. V zvezi s tem je napovedal tudi, da bodo intenzivno pristopili k urejanju baz podatkov in pričakuje, da bo upadlo število kmetijskih gospodarstev, ki oddajajo vloge za subvencije; teh je trenutno okoli 57.000, poroča STA.
Dodatno finančno pomoč (t. i. proizvodno vezane podpore) bodo dobili sektorji, v katerih je največ težav. Analize so pokazale, da so to reja govedi, reja krav dojilj, prireja mleka v gorskem območju in reja drobnice. Podpori za strna žita in zelenjadnice se ukinjata, znova pa se bo dodatno spodbujalo proizvodnjo beljakovinskih rastlin, za kar bo šlo dva odstotka ovojnice SKP.
Prihodnja kmetijska politika bo morala biti bolj okoljsko ambiciozna. Strateški načrt bo bolj trajnostne kmetijske prakse »nagrajeval« s plačili za shemo za okolje in podnebje v okviru prvega stebra in kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) v okviru drugega stebra. Evropska komisija je zahtevala, da morajo države za sheme za okolje in podnebje nameniti najmanj 25 odstotkov ovojnice za prvi steber, Slovenija pa se je »zaradi visokih ambicij okoljskih, podnebnih in naravovarstvenih ciljev,« za katere namenja 41 odstotkov evropskih sredstev v drugem stebru, odločila za uporabo »rabata in zato shemi za okolje in podnebje v prvem stebru namenja 15 namesto 25 odstotkov ovojnice«, so zapisali na ministrstvu.
Pomemben bo izvedbeni del
»V primerjavi s prvim in drugim predlogom strateškega načrta je trenutni predlog bolj sprejemljiv,« meni Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Dodatno pridobljeni denar bo po njenih besedah prispeval k boljši konkurenčnosti pridelave in predelave, prilagajanju na podnebne spremembe in dobrobiti živali. Vendar pa je še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba reševati v izvedbenem delu SKP. Prav ta del »bo odločal, ali bomo uspeli z dodatno pridobljenim denarjem narediti preboj v slovenskem kmetijstvu, ali bomo denar samo razdelili, učinka na kmetijah pa ne bo.«
Anja Mager poudarja tudi, da je pomembno z izvedbenim delom SKP zagotoviti, da bodo sredstva prišla do razvojno sposobnih družinskih kmetij, ki se bodo lahko razvile in postale konkurenčne. »Zgolj podpore za mlade kmete ne bodo dovolj, če želimo celovito pomladiti kmetijski sektor. Potrebujemo močno stimulativno podporno okolje, ki ga sestavljajo vladne in nevladne organizacije pa tudi kmetje.«
V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pravijo, da je bil SN SKP v vseh pomembnejših zahtevah z njimi usklajen. Kot posebej pomembno ocenjujejo, da so bile podprte investicije v izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in živilske industrije. »Seveda pa so še vedno možne izboljšave. Po pripombah evropske komisije nas verjetno čaka nov krog usklajevanj,« je zapisala Nina Barbara Križnik.
Kukavičja jajca med okoljskimi ukrepi
V mreži okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo prerazporejanje denarja iz okoljskega stebra ocenjujejo kot nesprejemljivo. Opozarjajo, da ministrstvo kljub slabemu stanju in trendom na področju okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti za ta področja »spet namenja minimalna obvezna sredstva«. Dejanske učinke tega denarja pa je težko oceniti, saj okoljsko poročilo SN SKP s presojo vpliva na okolje ni bilo dostopno širši javnosti. Pripravljeno je bilo šele konec novembra, kljub temu pa ministrstvo vplive SN SKP na okolje javnosti »prodaja« kot ustrezne.
Med okoljskimi ukrepi, zlasti KOPOP, je po njihovem veliko kukavičjih jajc – ukrepov, ki so le na videz zeleni, denimo pet ukrepov integrirane pridelave, za katere se namenja več kot 33 milijonov evrov.
Splošna kritika SN SKP pa je, da ohranja trdno podporo živinoreji, čeprav so se prehranjevalni vzorci v družbi spremenili in čeprav živinoreja prispeva največ izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu.
