Stroka proti eksperimentiranju z ljubljanskimi otroki
Potem ko je ljubljanski mestni svet sprejel sklep o nameri reorganizacije ljubljanskih javnih vrtcev, s katerim bi vseh 23 javnih vrtcev dali pod streho enega velikega zavoda, so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pripravili okroglo mizo, na kateri so svoje poglede prvič soočili tako predstavniki Mestne občine Ljubljana, ravnateljice vrtcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo. Mestoma je bila razprava ne le burna, ampak celo žaljiva. Stroka je enotna, da združevanje, centralizacija vrtcev ni dobra poteza, Evropa gre prav v nasprotno smer.
Strokovnjaki so želeli slišati, kakšen je bil cilj in namen združevanja javnih vrtcev, ki delujejo odlično. Zakaj bi spreminjali sistem, ki dela dobro. Vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje pri Mestni občini Ljubljana Marija Fabčič je dejala, da so želeli ravnatelje razbremeniti birokracije, opozorila je, da trenutni sistem tudi ne dopušča zaposlitev pravnikov, ekonomistov … »Dajmo narediti center, ki bo omogočil, da se skupina specialistov ukvarja s tistim, kar znajo, ravnatelji pa so razbremenjeni upravno, pravnega dela,« je dejala Fabčičeva. Dodala je, da to še ni združevanje: »Z ministrstvom si želimo nadgraditi naš predlog, vgraditi tudi dovolj varovalk.«
Ravnateljica Vrtca Galjevica Barbara Novinec, ki je že predvidena za v. d. direktorice novega centra, pod katerim bi delovalo 23 poslovnih enot vrtcev, je dejala, da so želeli varen koncept: »Vse to gre k večji kakovosti in avtonomiji posameznih vrtcev.«
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je dejala, da bi bil to zagotovo največji zavod v državi, 23 vrtcev ima namreč danes 771 oddelkov, več kot 12.000 otrok. Rado Kostrevc z ministrstva pa je dodal, da organizacijska oblika, kot so si jo zamislili na ljubljanski občini, ni v skladu z veljavno zakonodajo.
Prvič se je javno oglasil tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki je opozoril, da gre v tem načinu za pogled, ki ima izhodišča v korporativnem upravljanju: »Dejstvo je, da tovrstna struktura posega v klasično javno upravo, pomeni tudi drugačen način upravljanja. Precedenčni primer, ki bi mu lahko sledile tudi ostale občine, kar bi lahko bilo tudi nevarno.«
Logaj je poudaril, da bi vpliv reorganizacije segel tudi na otroke in starše: »Pri izbiri vrtca za popolnjevanje posameznih organizacijskih enot, premeščanje otrok zaradi racionalizacije, racionalizacija kadra, v času počitnic, bolniških, dejavnostih, prehrana itd. Izpostavljene vidike je treba strokovno premisliti in opredeliti.«
Logaj je še poudaril, da nikjer niso našli primerljive organizacijske oblike, da bi lahko to primerjali. Prav na to je opozorila tudi zaslužna profesorica in predavateljica Ljubica Marjanovič Umek, ki je bila že uvodoma povsem neposredna: »Moje mnenje je negativno.« Takoj je požela aplavz. »Dokler bom znala kaj misliti o razvoju otroka, nikoli ne bom mogla podpreti zadeve, da je z vrha lahko vodeno, kako se odzvati na otroka, ki hodi en teden slabe volje v vrtec.«
Petra Gregorčič Mrvar iz oddelka za pedagogiko in andragogiko je opozorila na problem svetovalne službe, saj da je to področje zelo nejasno opredeljeno: »Ali so zapisi odraz nepoznavanja koncepta svetovalne službe ali so prezrti, v vsakem primeru je to precej grob poseg v koncept svetovalne službe oziroma celo rušenje svetovalne službe v vrtcih.«
Sanja Berčnik z oddelka za temeljni pedagoški študij ljubljanske pedagoške fakultete je bila prav tako jasna: »V tem predlogu ne vidim, kako bi se kakovost dela dvignila. Težava je že ločevanje funkcije. Če hoče ravnatelj dobro voditi vrtec, mu ne moremo vzeti poslovodne funkcije. Lahko mu vzamemo administrativno funkcijo, ampak potem ko pogledamo podrobno, vidimo, da bo še vse to moral delati, vzeta mu bo pa avtonomija. Ne bo mogel odločati za »svoj« vrtec. Lahko bo predlagal, to je vse. Ne predstavljam si, kako bo nekdo odločal za vse vrtce. Ne znam si predstavljati številke za 2600 zaposlenih, 13.000 otrok, več kot 20.000 staršev. Časovno bo tako zamudno, da ko bo do odločitve prišlo, otrok ne bo več v vrtcu. Z vidika kakovosti ne morem izpostaviti nobene pozitivne točke v tem sklepu.«
Idejo o »megavrtcu«, kot je novi center poimenoval glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj, so zavrnili tudi zaposleni v ljubljanskih vrtcih. Napovedal je, da bo Sviz zbiral tudi podpise, da ne bodo govorili na pamet. Poudaril je, da center ne bo pomoč avtonomnim vrtcem: »To absolutno ne drži. Center pomeni, da se ukine 23 vrtcev in naredi se en megavrtec. To ni center z avtonomnimi vrtci. Eksplicitno se ukine 23 vrtcev, naredi se en megavrtec, ki ima en svet zavoda. Ne drži, da starši ohranijo vpliv. Imate tri starše, ki bodo zastopali 13.000 otrok in podobno je z zaposlenimi. Velika večina vrtcev ne bo imela nobenega predstavnika v svetu zavoda.«
Štrukelj je dejal, da se ne strinja velikokrat z zavodom za šolstvo, a tokrat je izjema: »Gre za korporativno logiko, ki je tu dominantna. Vrtec ni podjetje! S to logiko se ne da misliti vrtcev. Tu je ključna zadeva, ki je problematična.«
Tudi starši so zelo zaskrbljeni in ne razumejo, od kod želja po združevanju, je povedala predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih: »Morda se je MOL neposrečeno lotil zadeve. Verjetno najprej pokličeš strokovnjake in se potem lotiš. Starši imamo identične pomisleke. Če ne bomo vključeni, če ne bodo kuhinje tako organizirane, če bodo starši vozili otroke v oddaljene vrtce, če bodo menjavali vzgojitelje … to bo šlo vse na račun kakovosti. Zdi se, da je MOL vse zastavil na podlagi financ. Kaj pa otroci? Je treba vse podrediti financam? Kdaj se to konča? Če se spremeni karkoli na slabše za otroke, to za nas ni dopustno. Če je do zdaj funkcioniralo, ne vem, zakaj ne. Če finančno ne funkcionira, potem se lahko pogovarjamo, ampak ne na račun kakovosti.«
Proti so tudi v združenjih vrtcev. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, je dejala, da novosti ne moremo kar tako uvajati: »Postavlja se mi pod vprašaj, ali bomo novost, ki ni preverjena, ki nima še nekih opravljenih raziskav, ki bi dajale neko pozitivno mnenje, ali bomo res naredili eksperiment na 12.100 otrocih? Mislim, da to ni prav. Nisem proti iskanju novih rešitev, iskanju možnosti racionalizacije, novih načinov financiranja, kot je financiranje plač s strani države. Vsekakor pa smo proti eksperimentu, ki se bo izvajal na ljubljanskih otrocih in se bo razširil še na tisoče drugih otrok po Sloveniji. Vemo, kako hitro občine zagrabijo neke nove racionalizacije, pa pri tem redka manjšina skrbi za to, ali bo ohranjena kakovost vrtcev.«
Ko je Komočarjeva opozorila še, da enoumje nikoli ni prineslo nič dobrega, je završalo. Dodala je le še, da Skupnost vrtcev poziva občino, da strokovno pretehta, argumentira in preveri, kakšen vpliv bi imela reorganizacija na otroke in delovanje celotne vzgoje in izobraževanja.
Ravnateljice ljubljanskih vrtcev tudi niso povsem enotne. Ravnateljica ljubljanskega vrtca Zelena jama Katarina Alič je tako dejala, da se s pomisleki strinja: »Na to opozarjam od marca 2023, ko smo bili ravnatelji s tem predlogom seznanjeni. Bili smo osupli, ogorčeni, ni bilo transparentnosti. Nič ni bilo povedano, kako bo potekalo, bolj je bila preverba kadra, računovodskih delavcev, kadrovske službe.« Dodala je, da se zlorablja tudi termin večje kakovosti, opozorila je na korupcijo: »Odnos med ravnatelji v aktivu je zelo razrahljan. Zelo sem šikanirana s strani nekaterih kolegic.«
Tudi ravnateljica največjega ljubljanskega vrtca, Vrtca Ciciban, Ana Bulc nad združevanjem ni navdušena: »Prepoznavam svoj zavod kot kvaliteten. Delamo ogromno na odnosih, ampak je tudi naša velikost s 53 oddelki za to zelo velika, če hočemo zagotavljati kakovost in vzdrževati odnose v kolektivu. Da so delavci ustvarjalni, inovativni. Kot ravnateljica vidim kvaliteto prej v zmanjševanju kot povečevanju števila oddelkov. Ne morem pristati na argument, da nam bo odvzeta administracija, ker to ni res. Še več bo administracije. In še počasneje bomo prihajali do rezultatov, ker bo pot odločanja daljša.«
Vodja aktiva ravnateljev ljubljanskih vrtcev Suzana Antič in ravnateljica vrtca Trnovo pa je bila precej vznemirjena: »Razočarana sem v imenu 23 ravnateljev ljubljanskih vrtcev, kako ste nas obravnavali.« Dodala je, da se z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem od leta 2016 pogovarjajo, da je nekaj treba narediti: »Iskali smo, kaj bi bilo možno za naše vrtce. Odločili smo se, da naredimo elaborat, da vidimo, kaj se zgodi. Ves čas nam je bil meter otrok. Kaj se z otrokom zgodi z našimi ukrepi, kaj se zgodi s sodelavci, pomočniki, ravnateljem.« Poudarila je, da nič še ni dokončnega: »Pogovarjamo se v drobovje, pa sploh še nismo tam! Na ta način ne morem tega kupiti. Ne razumem, kaj govorite, ker ne razumete, kaj počnemo!«
Barbara Novinec je dejala, da je ta predlog »inovativna rešitev, ki jo bomo vrtci v naslednjih 20 letih potrebovali. Danes imamo samo še 107 samostojnih vrtcev in še dvakrat toliko vrtcev pri osnovnih šolah, ki mnogokrat ne poznajo dela v vrtcih!« Dejala je, da so spremembe spremljajo tudi strahovi, na očitek, da nimajo nobenih mednarodnih primerjav, na katere bi lahko oprli ta svoj predlog, pa je dejala. »Naj bo Ljubljana enkrat taka, da se bodo po nas zgledovali.«
Kot smo lahko slišali, strokovnjaki večkrat niso mogli verjeti temu, kar so slišali. »Mene na nekaterih točkah kar straši. Da nimamo ene primerjave z eno evropsko državo, Slovenija do zdaj ni šla v nobeno reformo, ne da bi imela izdelane primerjave, da bi videla, kaj deluje in kaj ne. Ne da bi prepisovala, ampak govorim o ozadju ideje, ki mora biti vedno podkrepljena z mednarodnimi primerjavami. Evropski prostor se premika k decentralizaciji vrtcev. Sistem vrtcev v Evropi se približuje otrokom in staršem v lokalnem okolju,« je zaskrbljeno dejala Ljubica Marjanovič Umek.
Dodala je, da lahko verjame, da je financerju boljše imeti združene vrtce, ampak vrtec ni za financerje, ampak otroke. Vmes je bilo spet več vzklikov negodovanja in prekinjanj, Silvija Komočar je nato dejala, da ravnateljev nihče ne napada, a da ne moremo govoriti, da ne gremo v drobovje: »Sklep glede reorganizacije je sprejet, govorimo o gradnji objekta. Kam se mudi? A je res tako narobe v ljubljanskih vrtcih, da je treba to narediti? Finančno narobe? A bo Ljubljana propadla? A si ne moremo vzeti časa, preverimo vplive, kaj se bo zgodilo in šele potem, ko najdemo dobre argumente, se za to odločimo, če je to dobro? Zakaj se tako mudi, da je to treba narediti 1. 1. 2025?«
Oglasile so se tudi ravnateljice, ki v tem ne vidijo posebnih težav oziroma menijo, da bodo avtonomijo ohranile. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin pa je zbrane strokovnjake vprašal, ali so si prebrali materiale: »Za tiste, ki pravite, da ste za spremembe, dajte si materiale ogledati, razprava še traja in bo še trajala. Občutek imam, da se je organizator okrogle mize potrudil, da so zbrali vse, ki so a priori proti.« Razprava sicer traja samo še do srede.
Ljubica Marjanovič Umek je bila nad izjavo podžupana zgrožena: »Besede podžupana so naravnost žaljive. Prej o tem na fakulteti nismo vedeli nič. In preden o čem kaj rečemo, si, gospod podžupan, vse preberemo.« Dodala je, da gre za sistemske spremembe in da bo treba narediti korak nazaj: »Nimamo teoretskih podlag, mednarodnih primerjav – to so osnovni standardi – nobenih predvidenih učinkov na udeležence. Ko bodo vsi ti koraki narejeni, bo razprava bolj umirjena in poglobljena in boste lahko dobili mnogo več različnih pomoči od ljudi, ki se ukvarjamo s stroko.«
Potem so jo ravnateljice spet prekinile, zaslužna profesorica pa je bila jasna: »Če bi študenti to delali, bi šla že ven.« Sledil je še en žaljiv komentar, ki ga ne bomo navajali.
Čustveni debati se je pridružila tudi Marija Fabčič iz ljubljanske občine, ki je dejala, da ji je težko poslušati, da bodo uničili ljubljanske vrtce: »30 odstotkov ljubljanskega proračuna namenjamo za vzgojo in izobraževanje. Najdite mi občino, ki ima tak delež in ki ima toliko otrok v vrtcih, ki vlaga toliko kadrovskega in finančnega napora.« Poudarila je, da se nikomur ne sme nič poslabšati: »Mora se izboljšati za ravnatelje, zaposlene in otroke. Želimo si take organizacije, da bo sistem vzdržen. Ne govorim o stroških. Ker kratkoročno ne bo ceneje.«
Podžupan Boštjan Koritnik pa je dejal, da gre zgolj za organizacijski premik: »Znanje v vrtcih imajo, pa srce in odgovornost. A ne bo potem za otroke boljše? Naš cilj je bil, da bodo imeli ravnatelji več časa.« In nato dodal: »Naj mi en ravnatelj pove, ali bi bilo vse v redu, če bi prišlo v vrtec računsko sodišče? Poslovodni organ je odgovoren. Ali je vse v redu kibernetsko? Poslovodni organ je odgovoren.«
Okrogla miza se je po dobrih treh urah zaključila s pozivom državne sekretarke ljubljanski občini, da naj vendarle razmislijo o podaljšanju obdobja za javno razpravo.
