Zeleni prehod, ki nikogar ne pušča zadaj
Na vso moč si prizadevamo storiti več za ljudi in planet. Številni prekrivajoči se šoki povzročajo velik pritisk na države oziroma njihovo sposobnost za spopadanje z lakoto, revščino in neenakostjo ter krepitev njihove odpornosti in vlaganje v prihodnost. Občutljivost dolga v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom je velika ovira za njihovo gospodarsko okrevanje in sposobnost izvajanja ključnih dolgoročnih naložb.
Na vso moč se trudimo v boju proti revščini in neenakosti. Po ocenah se je v zadnjih treh letih 120 milijonov ljudi znašlo v skrajni revščini in še vedno smo daleč od izpolnitve naših ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, ki so jih zastavili Združeni narodi. Zato bi morali postaviti ljudi v središče naše strategije za povečanje blaginje ljudi po vsem svetu.
Želimo sistem, ki zagotavlja boljšo obravnavo razvojnih potreb in ranljivosti, ki so se povečale zaradi podnebnih tveganj in bi lahko dodatno oslabile sposobnost držav za odpravo revščine in doseganje vključujoče gospodarske rasti. Podnebne spremembe bodo povzročale večje in pogostejše nesreče ter nesorazmerno prizadele najrevnejše in najranljivejše skupine prebivalstva po vsem svetu. Ti izzivi presegajo meje in predstavljajo eksistenčna tveganja za družbe in gospodarstva.
Potrebujemo nove gospodarske modele
Želimo, da naš sistem več prispeva za planet. Prehod v svet podnebne nevtralnosti in cilji pariškega sporazuma o podnebnih spremembah so priložnost za to generacijo, da začne novo obdobje trajnostne svetovne gospodarske rasti. Verjamemo, da so lahko le ekološki prehodi, ki nikogar ne puščajo zadaj, močna sila za zmanjševanje revščine ter podpiranje vključujočega in trajnostnega razvoja. Za to so povsod potrebne dolgoročne naložbe, da bodo vse države lahko izkoristile to priložnost. Po navdihu zgodovinskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal potrebujemo tudi nove gospodarske modele, ki priznavajo velikansko vrednost narave za človeštvo.
Prepričani smo, da sta zmanjševanje revščine in zaščita planeta skupna cilja. Prednost moramo dati pravičnemu in vključujočemu prehodu, da revnim in najranljivejšim omogočimo v celoti izkoristiti prednosti te priložnosti, namesto da bi nosili nesorazmerne stroške. Zavedamo se, da bodo morale države morda ubrati različne poti prehoda v skladu z omejitvijo 1,5 °C, odvisno od njihovih nacionalnih okoliščin. Prehoda ne bo brez solidarnosti, gospodarskih priložnosti ali trajnostne rasti, s katerimi bi ga financirali.
Nas, voditelje različnih gospodarstev z vseh koncev sveta, združuje odločnost, da vzpostavimo novo globalno soglasje. Pariški vrh za nov svetovni pakt za financiranje, ki je potekal 22. in 23. junija, smo izkoristili kot odločilen politični trenutek za povrnitev razvojnega dosežka, izgubljenega v zadnjih letih, in za pospešitev napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, vključno s pravičnim prehodom. Naša strategija je jasna: razvojne in podnebne zaveze je treba izpolniti. V boju proti revščini bi bilo treba dati prednost nepovratnim sredstvom in posojilom po ugodnejših obrestnih merah (pogosto imenovana »ugodna sredstva«), tudi za krepitev zdravja, izobraževanja in prehranske varnosti ter obravnavanje podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega morajo biti državam s srednje visokim dohodkom na voljo dolgoročna posojila za spodbujanje trajnostnih naložb v gospodarsko, socialno in fizično odpornost. V skladu z akcijsko agendo iz Adis Abebe se zavedamo, da moramo izkoristiti vse vire financiranja, vključno z uradno razvojno pomočjo, domačimi viri in zasebnimi naložbami.7
To soglasje bi bilo treba začeti uresničevati z obstoječimi finančnimi obveznostmi. Skupne cilje podnebnega financiranja je treba doseči leta 2023. Doseči moramo tudi naš skupni globalni cilj 100 milijard ameriških dolarjev prostovoljnih prispevkov za države, ki jih najbolj potrebujejo, in sicer s preusmeritvijo posebnih pravic črpanja ali enakovrednih proračunskih prispevkov.
Nobena država ne bi smela več let čakati na odpis dolga. Pri tem potrebujemo večje in pravočasnejše sodelovanje, tako za države z nizkim kot srednje visokim dohodkom. To se začne s hitro izvedbo rešitev za države v dolžniški stiski.
Glavna prednostna naloga je nadaljevanje ambiciozne reforme našega sistema multilateralnih razvojnih bank, ki temelji na obstoječem zagonu. Razvojne banke pozivamo, naj sprejmejo odgovorne korake, da bodo z obstoječimi viri storile veliko več ter povečale zmogljivosti financiranja in mobilizacije zasebnega kapitala na podlagi jasnih ciljev in strategij v smislu zasebnega finančnega prispevka in mobilizacije domačih virov. Ta finančna sredstva so bistvena, vendar gre pri tej reformi za veliko več kot denar. Zagotoviti mora učinkovitejši operativni model na podlagi pristopa, ki ga vodijo države. Da bi dosegli največji učinek, pa morajo naše razvojne banke skupno delovati tudi kot ekosistem, v tesnem sodelovanju z drugimi javnimi agencijami in optimiziranimi vertikalnimi skladi ter, kjer je to primerno, s človekoljubi, državnimi premoženjskimi skladi, zasebnimi financami in civilno družbo. Ko bo to doseženo, lahko razmislimo o povečanju kapitala tam, kjer bi lahko dosegli največji učinek ter okrepili institucionalno zmogljivost posamezne organizacije.
Tehnologija, znanja in veščine, trajnost, javne in zasebne naložbe bodo jedro naših partnerstev za spodbujanje prenosa tehnologije ter prost pretok znanstvenih in tehnoloških talentov in prispevek k vključujočemu, odprtemu, pravičnemu in nediskriminatornemu gospodarstvu. Spodbujali bomo agendo trajnostnih in vključujočih naložb v gospodarstva v razvoju in gospodarstva v vzponu, ki temeljijo na lokalni ekonomski dodani vrednosti in lokalnem preoblikovanju, kot so vrednostne verige gnojil. Ta celoviti pristop bo zahteval nove metrike za posodobitev naših instrumentov odgovornosti.
Povečanje odpornosti
Javne finance bodo še naprej bistvene za doseganje naših ciljev. Začeti bi morali krepiti naše instrumente (Mednarodno združenje za razvoj, sklad IMF za zmanjševanje revščine in zagotavljanje rasti ter sklad za odpornost in trajnost, Mednarodni sklad za kmetijski razvoj, Zeleni podnebni sklad in druge zmogljivosti naših bank za ugodno financiranje, pa tudi globalni ščit proti podnebnim tveganjem). Vendar se zavedamo, da bodo za izpolnjevanje naših razvojnih in podnebnih ciljev – skupaj z bojem proti lakoti, revščini in neenakosti – in prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje, zmanjševanje in odpravljanje izgube ter škode potrebni novi, inovativni in trajnostni viri financiranja, kot so odkupi dolga, sodelovanje sektorjev, ki uspevajo zaradi globalizacije, in bolj zaupanja vredni trgi emisijskih dobropisov in trgi dobropisov za biotsko raznovrstnost.
Povečanje odpornosti s celovitim naborom finančnih instrumentov je prednostna naloga. Potrebujemo močnejšo globalno varnostno mrežo, ki temelji na predhodno opredeljenih pristopih, da se prilagodimo in ublažimo vplive podnebnih sprememb, zlasti ko se zgodijo nesreče. To pomeni mehanizme odloga, ki so odporni proti podnebju in drugim nesrečam, zavarovalne mreže in financiranje odzivanja na nujne primere, vključno s stabilnejšim modelom financiranja humanitarne pomoči.
Doseganje naših razvojnih ciljev, z blažitvijo podnebnih sprememb vred, bo odvisno tudi od povečanja tokov zasebnega kapitala. Za to bo treba okrepiti mobilizacijo zasebnega sektorja in njegovih finančnih sredstev ter inovativne moči, k čemur spodbuja dogovor G20 z Afriko. To zahteva tudi izboljšanje poslovnega okolja, izvajanje skupnih standardov in ustrezno krepitev zmogljivosti ter zmanjšanje zaznanih tveganj, na primer na deviznih in kreditnih trgih – za kar sta lahko potrebni javna podpora pa tudi izmenjava zanesljivih podatkov. Na splošno mora naš sistem znižati stroške kapitala za trajnostni razvoj, vključno z zelenim prehodom v gospodarstvih v razvoju in vzponu.
Naše skupno delo temelji na solidarnosti in skupnem delovanju, da bi zmanjšali izzive, s katerimi se spopadajo države v razvoju, in izpolnili svojo globalno agendo. Še naprej si bomo prizadevali za napredek, pri čemer bomo izkoristili druge pomembne dogodke, med drugim vrha G20 v Indiji in Braziliji, vrh o ciljih trajnostnega razvoja in konference pogodbenic, pri čemer bomo začeli z 28. konferenco pogodbenic v Združenih arabskih emiratih letos. Pri vsem našem mednarodnem delu in pogajanjih v prihodnje si bomo prizadevali za napredek konkretnih ukrepov, ki izpolnjujejo obljube ciljev trajnostnega razvoja za našo blaginjo, ljudi in planet.
***
Emmanuel Macron, predsednik Francije
Mia Mottley, predsednica vlade Barbadosa
Luiz Inácio Lula da Silva, predsednik Brazilije
Charles Michel, predsednik evropskega sveta
Olaf Scholz, kancler Nemčije
Fumio Kišida, predsednik vlade Japonske
William Ruto, predsednik Kenije
Macky Sall, predsednik Senegala
Cyril Ramaphosa, predsednik Južne Afrike
Mohamed bin Zajed Al Nahjan, predsednik Združenih arabskih emiratov
Rishi Sunak, predsednik vlade Združenega kraljestva
Joseph Biden, Jr., predsednik ZDA
Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije
Project Syndicate, 2023. www.project-syndicate.org
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
