Jasna in razumljiva anketna vprašanja

Ana Slavec se ukvarja s tem, kako oblikovati anketne vprašalnike, da so rezultati kakovostni in s čim manj napakami.
Fotografija: FOTO: Blaž Samec

 
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec  

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Edina naprava, ki jo potrebujem pri svojem delu, je računalnik. Najpogosteje uporabljam spletni brskalnik in elektronsko pošto, za komunikacijo s sodelavci tudi platformo slack. Najraje pa delam z orodjem za spletno anketiranje EnKlikAnketa in orodjem za delo s preglednicami excel. Za statistične analize uporabljam tudi programa SPSS in R.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z različnimi temami in področji, vendar je moj glavni predmet raziskovanja v okviru statistike kakovost anketnih podatkov. Osredotočam se na to, kako oblikovati anketne vprašalnike, da so vprašanja jasna in razumljiva vsem udeležencem v anketi, kako izbrati sodelujoče v anketi, da čim bolje pokrijejo in predstavljajo proučevano populacijo, ter kako stopiti v stik z njimi, da bodo v čim večjem številu sodelovali. Skratka, prizadevam si za zmanjšanje merskih napak pri anketnem raziskovanju.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rada, ker je ključna za razumevanje sveta okoli nas in nam pomaga reševati številne globalne izzive ter izboljševati kakovost življenja. Svet bi bil lepši, če bi več ljudi bilo sposobnih znanstvenega mišljenja, zato se trudim prispevati k širjenju znanosti ter jo narediti čim bolj odprto in dostopno.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Rezultati mojega dela so namenjeni predvsem drugim raziskovalcem in strokovnjakom, da pri uporabi anketnih in drugih družboslovnih metod pridejo do bolj kakovostnih rezultatov, z manj napakami. Anketne metode so dandanes zelo priljubljene na številnih področjih, vendar se pogosto uporabljajo nepravilno.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Dr. Ana Slavec FOTO: Jaka Babnik

 
Dr. Ana Slavec FOTO: Jaka Babnik  
V otroštvu so bile ene mojih najljubših knjig enciklopedije, vendar si takrat nisem mislila, da bom nekoč postala raziskovalka. V mojem okolju ni bilo nobenega znanstvenika in nisem se zavedala, da je to lahko možna poklicna pot zame. Proti koncu študija družboslovne informatike, ki sem ga izbrala zaradi zanimivega predmetnika in dobrih zaposlitvenih možnosti, sem začela delati za profesorja statistike. Raznolikost delovnih nalog ter fleksibilnost delovnega časa sta me tako navdušili, da sem si težko predstavljala delo kje drugje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem mama dveh predšolskih otrok, tako da prav veliko prostega časa nimam. Kadar utegnem in vreme dopušča, grem rada plavat v morje, najraje zjutraj pred začetkom delovnega dne.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Znanstvenik mora biti predvsem zmožen kritičnega mišljenja, kar pomeni, da je sposoben prepoznati pomanjkljivosti tako v svojem lastnem delu kot pri drugih ter predlagati izboljšave. Prav tako je za dobrega znanstvenika pomembna zmožnost sodelovanja z drugimi raziskovalci, pa tudi, da zna prepričljivo predstaviti svoje ugotovitve različnim vrstam javnostim.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upam, da bo to spoznanje ljudi o resnosti podnebnih sprememb in posledično sprejetje ukrepov, ki bodo pomagali ublažiti njihove posledice.

image_alt
Skoraj polovica anketiranih bolj ali manj nepripravljenih na cepljenje

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Gotovo ne. Nimam niti najmanjše želje, da bi se odpravila na tako dolgo pot.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko fuzijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Mika me antični čas, recimo, da bi obiskala Aristotela ali Hipatijo. Vendar pa takrat še niso pili kave in skrbi me za učinke, ki bi jih moj obisk imel na tok zgodovine.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo The Lady Tasting Tea, ki poljudno predstavlja razvoj sodobne statistike, a žal (še) ni prevedena v slovenščino. O statistiki lahko v slovenščini berete na blogu Udomačena statistika, ki smo ga pred desetimi leti zasnovali doktorski študentje. Priporočam tudi spletno stran Metina lista, kjer lahko poslušate znanstvena podkasta Metamorfoza in MetaPHoDcast. Zadnjega sem nekaj let sovodila in v tistem času souredila zbornik Zanimiva, navdihujoča, uporabna, v katerem je predstavljenih 70 raziskovalcev in raziskovalk z različnih področij znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Glede na široko uporabo anket v sodobnem družboslovnem raziskovanju se morda zdi presenetljivo, da anketna metodologija kot področje obstaja manj kot sto let. Ankete kot metoda zbiranja podatkov imajo sicer daljšo zgodovino, vendar so bile šele v 30. letih prejšnjega stoletja uvedene statistične inovacije, ki so ankete dvignile na višjo znanstveno raven.

Preberite še:

Komentarji: