Kadrovski premiki v Gibanju Svoboda

Člani sveta stranke so izvolili Mateja Arčona za podpredsednika stranke. Kdo je zasedel mesto generalnega sekretarja, ki mu je pripadalo doslej?
Fotografija: V Gibanju Svoboda so danes malce prevetrili vodstvo stranke. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
V Gibanju Svoboda so danes malce prevetrili vodstvo stranke. FOTO: Črt Piksi

Člani sveta Gibanja Svoboda, v katerem so ob voljenih članih tudi vsi poslanci in ministri, so odločili o nekaj internih aktih, med drugim so sprejeli tudi pravilnik o postopku evidentiranja in določanja kandidatov ter list Gibanja Svoboda za lokalne volitve. Tako so pripravljeni na uradni začetek postopkov priprav stranke na volitve. Sprejeli pa so tudi dve pomembni kadrovski odločitvi.

Dosedanji generalni sekretar stranke Matej Arčon je bil izvoljen za tretjega podpredsednika Gibanja Svoboda, na njegovo funkcijo pa je Golob imenoval primorsko poslanko Tamaro Kozlovič, ki je v politiko stopila kot direktorica koprske občinske uprave, pred tem pa je dobro desetletje vodila Turistično organizacijo Koper. »En ključnih ciljev bo stranko organizacijsko še bolj okrepiti, da bo uspešna na predsedniških in lokalnih volitvah, ki so pred nami. Kot je predsednik že večkrat povedal, stranko gradimo na dolgi rok,« je navedla Kozlovičeva, ki meni, da bo s pomočjo kolegov poslancev in ostale ekipe zagotovo lažje usklajevala obe funkciji.

Kozlovičeva, njene operativne sposobnosti predsednik stranke visoko ocenjuje, naj bi skrbela tudi za sodelovanje med stranko in njeno 41-člansko poslansko skupino. To bo pomembno tudi za lokalne volitve, saj so poslance in tudi (neizvoljene) kandidate zanje že pred dnevi pooblastili za njihovo izvedbo v njihovih lokalnih okoljih.

image_alt
Gibanje Svoboda z daleč najvišjo članarino

Na to funkcijo sta računala (vsaj) dva pretendenta

Matej Arčon FOTO: Jure Eržen
Matej Arčon FOTO: Jure Eržen
Z imenovanjem Kozlovičeve se je končala zgodba z iskanjem generalnega sekretarja stranke. Ko je Matej Arčon postal minister in je zato preobremenjen za opravljanje operativnih strankarskih funkcij, se je v zvezi z njegovim sekretarskim položajem odvilo nekaj internega prerivanja, saj sta na to funkcijo računala (vsaj) dva pretendenta. Po neuradnih informacijah tudi Peter Majerle, ki je zdaj zadolžen v stranki za vodenje volilne kampanje za lokalne volitve in velja tudi za enega od strankinih »staroselcev«. Vodil je namreč tudi ustanovni kongres predhodnice, stranke Z.Dej nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, ki se je umaknil Golobu; bil je tudi član strankinega sveta.

Funkcijo si je obetal tudi nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ki pa so mu naskok na ta položaj preprečile stare zamere še iz časov LDS, ki jo je ob potapljanju zapustil in se pridružil Pozitivni Sloveniji. Še bolj pa je za njegov prevzem sekretarske funkcije krivo nestrinjanja dela interne javnosti, češ gre za človeka LMŠ, ki se na aprilske parlamentarne volitve ni podal na listi LMŠ Gibanja Svoboda, zato tudi ne more prevzeti tako pomembne funkcije v zdaj združeni stranki.

Kaj pa tretja podpredsednica?

Marta Kos FOTO: Črt Piksi
Marta Kos FOTO: Črt Piksi
Gibanje Svoboda ima zdaj tri podpredsednike, ob Arčonu sta to se Urška Klakočar Zupančič in Marta Kos. »Ne. Takoj, ko zamrznem članstvo, tudi ne bom več podpredsednica,« je napovedala Kosova, ki je kandidatka stranke za predsednika republike, ko smo jo vprašali, ali ostaja v vodstvu največje koalicijske stranke. Na vprašanje, ali bo to storila že zdaj, pa je kratko odgovorila: »Ne.«

Kosova bi očitno rada utišala očitke, ki jih je dodatno podžgala izjava nekdanjega predsednika Milana Kučana. Ta je, spomnimo, dejal, da glede nje in njenih sposobnosti nima pomislekov, ima pa sistemskega. Zdi se mu, spomnimo, namreč nesprejemljivo, da bi bili na treh ključnih položajih v državi – predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora – trije vodilni ljudje iste stranke.

Na te pomisleke se je razmeroma neprimerno kmalu odzval premier in Kučanovo izjavo pospremil z oceno, da »včasih tudi on ustreli kakšnega kozla«. Kosova pa je bolj zadržano ocenila, da Kučanov »sistemski pomislek« nekateri izrabljajo za diskreditacije ter dodala, da »verjame v lastno sposobnost samoomejevanja, zato bi veljalo ta legitimni očitek najprej skupaj premisliti, nato pa tudi uveljaviti nekaj dodatnih varovalk«.

Komentarji: