Boris Johnson odstopil z vrha konservativne stranke
Po vrsti odmevnih ministrskih odstopov, ki so britansko vlado zatresli do temeljev, je premier Boris Johnson sklenil, da njegov položaj na vrhu vladajoče konservativne stranke ni več vzdržen. Johnson je v izjavi za javnost pred vhodom na sedež britanske vlade potrdil odločitev o odstopu s položaja vodje konservativcev, ko bo njegov naslednik izbran pa tudi z mesta premiera. »Jasno je, da je želja poslancev konservativne stranke izbrati novega voditelja stranke in tudi novega predsednika vlade,« je Johnson povedal med opoldanskim govorom na Downing Streetu.
»Razlog, zakaj sem se v zadnjih dneh tako močno boril, da bi še naprej opravljal ta mandat, ni bil le v tem, da sem si to želel, ampak ker sem čutil, da je moja naloga, moja dolžnost, moja obveznost do vas, da še naprej opravljam to, kar smo obljubili leta 2019,« je Johnson pojasnil ozadje vladne krize in javnost še enkrat spomnil na prepričljivo zmago, ki so jo konservativci pod njegovim vodstvom zabeležili na zadnjih parlamentarnih volitvah.
V odstopni izjavi je namignil, da je bil žrtev »čredne« mentalitete svojih strankarskih kolegov, a hkrati poudaril, da v politiki nihče ni niti približno nepogrešljiv ter izrazil prepričanje, da bodo konservativci izbrali voditelja, »ki bo enako predan vodenju te države v težkih časih«.
Torijci proti Johnsonovemu obstanku na premierskem položaju
Johnsonovega mandata je s tem efektivno konec, ne pa tudi napetosti v vladajoči stranki. Nekateri kritiki iz konservativnih vrst se niso zadovoljili z Johnsonovo odločitvijo, da ostane premier, vse dokler stranka ne izbere njegovega naslednika, in od njega zahtevajo, da vodenje vlade takoj prepusti svojemu namestniku Dominicu Raabu. Johnsonov obstanek na premierskem položaju namreč vidijo kot nepotrebno tveganje za vladajočo stranko, predvsem pa oviro za normalno funkcioniranje izvršne oblasti.
Vladna kriza je trajala več kot pol leta. Decembra lani so jo sprožila razkritja o kršenju protikovidnih ukrepov na Downing Streetu v času ustavitve javnega življenja. Sledili sta notranja in kriminalistična preiskava, več predstavnikov vlade, vključno s premierom, pa je zaradi ignoriranja ukrepov prejelo denarne globe. Strankina, še posebna pa Johnsonova javnomnenjska podpora sta posledično strmoglavili.
Johnson je v začetku prejšnjega meseca prestal glasovanje o zaupnici, toda usoden udarec zanj je prišel ta teden, in sicer v obliki novega škandala, povezanega z ozadjem imenovanja konservativnega poslanca Chrisa Pincherja na pomembno vladno funkcijo. Premier se je bil javnosti prisiljen opravičiti, potem ko se je razvedelo, da je Pincherju položaj zaupal kljub temu, da je bil ta leta 2019 tarča notranje preiskave zaradi neprimernega vedenja.
Opozicija: Država potrebuje nov začetek
Njegovo opravičilo je v torek sprožilo plaz odstopov vidnih ministrov, državnih sekretarjev in drugih vladnih uradnikov, ki so se nadaljevali tudi danes. Johnson je položaj poskušal obvladovati s hitrim imenovanjem novega finančnega in zdravstvenega ministra ter z odstavitvijo svojega tesnega zaveznika Michaela Gova s položaja ministra za zmanjševanje neenakosti, toda že včeraj je kazalo, da njegov načrt najverjetneje ne bo deloval.
Četudi jim je vladna kriza v zadnjih mesecih koristila, so v opoziciji po pričakovanjih pozdravili Johnsonovo odločitev o odstopu, a vztrajali, da ta sama po sebi ne bo rešila težav, s katerimi se sooča Združeno kraljestvo. »Torijci so državo pahnili v kaos v času največje draginje v desetletjih. In ne morejo se pretvarjati, da jo bodo rešili,« je v odzivu dejal vodja opozicije Keir Starmer. »Ne potrebujemo spremembe v vrhu konservativne stranke, temveč spremembo vlade. Država potrebuje nov začetek.«
