Krajani Podhrastnika imajo dovolj stoletnih voda

Gradnjo na območju, kjer so bili že trikrat poplavljeni, so jim ponudili, ko jim je rudarjenje potopilo vas.
Fotografija: Krajani Podhrastnika v občini Šoštanj imajo dovolj stoletnih voda, ki pridejo vsakih nekaj let. FOTO: arhiv krajanov
Odpri galerijo
Krajani Podhrastnika v občini Šoštanj imajo dovolj stoletnih voda, ki pridejo vsakih nekaj let. FOTO: arhiv krajanov

Krajanom Podhrastnika v občini Šoštanj sta sinoči državni sekretar Boštjan Šefic in direktorica Direkcije za vode Neža Kodre povedala, da bo direkcija za vode pripravila predloge za sanacijo tamkajšnjih vodotokov Florjanščice in Toplice, ki se v naselju zlivata v Pako. S krajani se bodo pristojni ponovno sestali februarja 2024, ko jim bodo predstavili ukrepe, da ne bi več trepetali ob vsakem deževju.

Krajani Podhrastnika, ki prihajajo iz 31 hiš, so s podpisi že avgusta zahtevali srečanje s pristojnimi. Šoštanjski župan Boris Goličnik je kasneje v dopisu pojasnil, da je bila občina res močno prizadeta in da niso utegnili prej sklicati želenega sestanka, ki so ga pripravili včeraj. Vmes pa so krajani že večkrat trepetali. »Vsakič, ko dežuje, hodimo od okna do okna in gledamo, ali bo voda spet prišla. Verjemite, ni prijetno. To prehaja v psihične in fizične bolezni,« je dejala prvopodpisana Romana Kolenc.

image_alt
Gradbeni inženir krajanom Strug: Preselite se!

Kolenčeva je povedala, da so se na to območje preselili v osemdesetih letih, ko je rudarjenje potopilo njihovo vas Družmirje: »Takrat se je moralo seliti celotno Družmirje in del Gaberk zaradi ugrezanja tal. Tam je zdaj jezero. Moj ati je bil takrat star dobrih 40 let, želel je graditi višje, ampak so rekli, da ne, da je treba najprej zapolniti tu spodaj. Ko smo imeli leta 1990 prvo poplavo, so nam povedali, da je bilo to polje že dvakrat v celoti poplavljeno.« Dodala je, da je parcele ponudila takratna skupna velenjska občina, premogovnik pa jih je komunalno opremil.

Vsakič v vodi

Krajani pričakujejo konkretne rešitve, saj poplave nočejo več doživeti. Predvsem pričakujejo ureditev tamkajšnjih vodotokov in ureditev razlivnega območja. »Med tem pa načrtujejo blokovsko naselje, ki bi ga delali prav tu, kjer je bilo vse poplavljeno. To je treba ustaviti. Prav tako je predvidena gradnja industrijske cone. In bi naredili nasipe, mi bi bili pa na najnižji točki in bomo imeli še več vode,« je dejala Kolenčeva. Dodala je, da je predlog krajanov, da bi morda preselili hišo, ki je skoraj na otoku, ki ima na eni strani Florjanščico, na drugi strani Pako: »Če bi šla ta hiša stran, bi imela Paka več prostora. Ali da bi bilo razlivno polje na drugi strani, vendar je tam vprašanje, ali bi kmetje dali zemljo ali ne. Ko sem malo namignila na to, da so mi rekli, da to pa sploh ne, ker potem nič ne raste.«

image_alt
Šefic: Ljudi bomo selili, ker so v nevarnosti

Opozorila je, da je v naselju veliko starejših ljudi, ki se seveda ne bi radi selili, a hkrati so na koncu z močmi: »Starejši gospod mi je rekel, da če to še enkrat pride, se bo obesil, ker tako ne more več živeti. Druga je rekla, da se z možem kar naprej kregata, ker bi vsak drugače reševal situacijo, da se bosta pobila. Pri ljudeh se pojavljajo stiske. Ena mi je rekla, da ne more jesti, spati. Ljudje potrebujejo pomoč.«

Rešitve

Predloge, kako urediti to območje, bodo na direkciji za vode pripravili do februarja, ko se bodo s krajani spet sestali. Državni sekretar Boštjan Šefic je po srečanju dejal, da bodo takrat izvedeli bolj konkretne smeri delovanja in tudi okvirne časovnice, »kako in kateri ukrepi bodo v prihodnosti narejeni«. Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je dodala, da iz dneva v dan krepijo razpoložljivo mehanizacijo za vzpostavitev pretočnosti vodotokov in da imajo trenutno na terenu več kot 250 ekip s 1500 delavci in več kot tisoč stroji.

image_alt
Ljudi najbolj skrbijo plazovi, ki se prožijo drug za drugim

Šoštanjski župan Boris Goličnik pa je poudaril, da je bila njihova občina zelo prizadeta v avgustovski ujmi. Poplavljenih je bilo 196 objektov, zabeležili so 607 škodnih dogodkov, sprožilo se je več kot 300 plazov. Škoda je ocenjena na 32 milijonov evrov, intervencijski stroški znašajo 3,1 milijona evrov. »Do zdaj smo že sami očistili, seveda v sodelovanju z direkcijo za vode, 24 kilometrov vodotokov, zaščitili smo 18 plazov, tri saniramo, za sedem imamo pripravljen razpis. Res smo aktivni, je pa naša občina po površini velika, razvejana, hribovita,« je še dejal župan.

Preberite še:

Obnavljamo Slovenijo

S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.

SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.

Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.

Komentarji: