V nadaljevanju preberite: 

Tina Vrbnjak stopi na oder z izrazitim stališčem ter suvereno preizprašuje svoj poklic in literarno predlogo, na katero se uprizoritev naslanja, predvsem pa z izjemnim občutkom za doziranje informacij pluje med komičnim in dramatičnim, med tistim, kar je zares ključno problemsko, in tistim, kar je anekdotično. Njena odrska prezenca se tako izriše z izrazito intelektualno ostrino, ki pa ne zapade v nonšalantno kritiko poklica ali literarnega dela, ampak se raje razvija kot utemeljena frustracija nad določenimi vidiki obeh predlog.