Ob spoštovanju predpisov bi bilo nesreč manj

Oddelek za avtoceste in hitre ceste usmerja in nadzira delo policijskih enot.
Fotografija: V nesreči na ljubljanski južni obvoznici so umrli trije ljudje. FOTO: Črt Piksi/Delo
Odpri galerijo
V nesreči na ljubljanski južni obvoznici so umrli trije ljudje. FOTO: Črt Piksi/Delo

S prometno varnostjo se v Sloveniji ukvarja več različnih institucij, ki morajo delovati usklajeno in samo tako bodo lahko rezultati še boljši, poudarjajo v policiji, kjer so reorganizirali prometno policijo. Uvedli so skupine za nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah, na ravni Generalne policijske uprave pa so z namenom usmerjanja in nadziranja dela policijskih enot ustanovili oddelek za avtoceste in hitre ceste.

Policija je tako kontinuirano pristopila k nadzoru cestnega prometa na območju celotne države in s tem zagotavljajo ustrezno prisotnost policistov na vseh cestah, je poudarila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policije za odnose z javnostjo. V policiji seveda vodijo statistične podatke glede vzrokov za prometne nesreče in tudi kakšne so nastale posledice. Ob ponedeljkovi hujši prometni nesreči na ljubljanski južni obvoznici poudarjajo, da so pri voznikih tovornih vozil najpogostejši vzroki prometnih nesreč nepravilni premiki z vozilom, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neustrezna varnostna razdalja.

Vozniki tovornih vozil so bili v letu 2023 udeleženi v 1717 prometnih nesrečah, lani je bilo v istem obdobju pet nesreč več. V teh nesrečah je tako lani kot letos umrlo trinajst ljudi, število udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami je bilo letos s 33 ranjenci manjše kot lani (51), manj je bilo tudi poškodovancev z lahkimi telesnimi poškodbami, in sicer letos 276 in lani 314. Tako se je statistično stanje glede na lansko leto nekoliko izboljšalo. Seveda pa bi bilo izrednih dogodkov veliko manj, če bi se bolj spoštovali cestnoprometni predpisi. In prav zato sta pomembna policijski nadzor cestnega prometa in prisotnost policije na vseh cestah. Osnovni namen je »povečanje stopnje pričakovanja pri udeležencih v cestnem prometu, da so lahko zaradi morebitnega kršenja cestnoprometnih predpisov kadarkoli in kjerkoli kontrolirani, kar vsekakor poveča odgovornost do udeležbe v cestnem prometu.«

Varnostna razdalja

Med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče na slovenskih cestah je vožnja na prekratki varnostni razdalji, na katero morajo biti vozniki še posebej pozorni pri vožnji po avtocesti ali hitri cesti zaradi večjih hitrosti. Zadostna varnostna razdalja je pomembna zaradi pravočasnega zaviranja ali varne ustavitve, pa tudi zato, da se omogoči voznikom, ki prehitevajo, varna vrnitev na vozni pas. Tudi policisti pri rednem delu in poostrenih nadzorih ugotavljajo, da se varnostna razdalja med vozili ne upošteva ustrezno.

V policiji poudarjajo, da se morajo problematike prometne varnosti zavedati vsi udeleženci v cestnem prometu. Veliko tveganje za povzročitev prometne nesreče je utrujenost, posebej pri voznikih tovornih vozil, zato policija vsakodnevno opravlja poostreno kontrolo tudi o delovnem času, času vožnje in opravljenih počitkih.

Infrastruktura

Na splošno v policiji ugotavljajo, da je slovenska cestna infrastruktura razmeroma dobro urejena in ni veliko prometnih nesreč, ki bi bile posledica slabše infrastrukture. Pri načrtovanju cestne infrastrukture policija v glavnem sicer ne sodeluje, ugotavlja pa morebitne napake na infrastrukturi in o tem obvešča lastnika oziroma upravljavca ceste ter predlaga izboljšave, če so te potrebne. Je pa dejstvo, da se je promet na tako imenovanem petem koridorju evropske prometne poti, ki poteka od Lizbone skozi Ljubljano do Kijeva, v zadnjih letih zelo povečal in temu se v slovenski policiji sproti prilagajajo.

Preberite še:

Komentarji: