Nagrado Evropske unije za književnost (EUPL) podeljujejo od leta 2009, da bi opozorili na bogato in raznoliko sodobno evropsko književnost ter spodbudili izmenjavo del v tem prostoru. Odslej naj bi veljala drugačna pravila. Vsako leto naj bi slavil le en veliki nagrajenec, sprememba oziroma »popolno prestrukturiranje« je zdaj, ob začetku novega, petega cikla 2022–2024, povzročilo odstop enega od treh doslejšnjih skrbnikov nagrade, evropskega pisateljskega sveta.
Nagrado Evropske unije za književnost (EUPL) podeljujejo od leta 2009, da bi opozorili na bogato in raznoliko sodobno evropsko književnost ter spodbudili izmenjavo del v tem prostoru. Odslej naj bi veljala drugačna pravila. Vsako leto naj bi slavil le en veliki nagrajenec, sprememba oziroma »popolno prestrukturiranje« je zdaj, ob začetku novega, petega cikla 2022–2024, povzročilo odstop enega od treh doslejšnjih skrbnikov nagrade, evropskega pisateljskega sveta.
Nagrada EUPL je namenjena obetavnim književnikom iz sodelujočih držav v programu Ustvarjalna Evropa, zmagovalcev je zaradi uveljavljenega postopka izbiranja in nagrajevanja vsako leto precej.
Za EUPL so v Bruslju izbrali sistem rotacije, kar je pomenilo, da je vsako leto kandidate za nagrado, ki je avtorju prinesla tudi kopico prevodov v jezike članic EU, izbrala skupina enajstih ali dvanajstih držav. Slovenija je doslej prišla na vrsto štirikrat, leta 2010 je prejela nagrado Nataša Kramberger za delo Nebesa v robidah, leta 2013 je bila nagrajena Gabriela Babnik za roman Sušna doba, leta 2016 je prejel nagrado Jasmin B. Frelih za roman Na/pol, lani je bila nagrajena Anja Mugerli za delo Čebelja družina.
Ob desetletnici nagrade je na natečaju za kratko zgodbo prejela posebno omembo za zgodbo When I left Karl Kniebknecht makedonsko-slovenska pisateljica Lidija Dimkovska. Med lanskimi slovenskimi nominiranci so bili še Davorin Lenko za zbirko kratkih zgodb Psihoporn, Gašper Kralj za roman Škrbine in Jernej Županič za roman Behemot. Poleg Anje Mugerli so prejeli nagrado Tom Kuka (Albanija), Aram Pačjan (Armenija), Georgi Bardarov (Bolgarija), Lucie Faulerová (Češka), Sigrun Palsdottir (Islandija), Laura Vinogradova (Latvija), Lara Calleja (Malta), Frederico Pedreira (Portugalska), Dejan Tiago Stanković (Srbija), Maxim Grigoriev (Švedska), Gerda Blees (Nizozemska) in Amine al Ghozzi (Tunizija).
Novembra lani je nagrado Evropske unije za književnost prejela pisateljica Anja Mugerli, v Bruslju ji jo je izročil minister Vasko Simoniti. FOTO: gov.si
Nova formula za nove okoliščine
Slovenski lavreati so se pridružili 135 nagrajencem doslejšnjih dvanajstih ciklov nagrade, pri kateri sodeluje kar 41 držav. Za organizacijo in izvedbo nagrade, ki jo podeljujejo v Bruslju, je doslej skrbel konzorcij treh evropskih združenj: knjigotržcev, pisateljev in založnikov, in sicer Evropska in mednarodna federacija knjigotržcev (EIBF), evropski pisateljski svet (EWC) in Evropska zveza založnikov (FEP). Ob začetku petega cikla nagrade je evropska komisija zahtevala spremembo, ki naj bi prinesla manj nagrajencev, nova formula naj bi odsevala nove okoliščine pri podpori prevajanju v okviru programa Ustvarjalna Evropa.
V okviru novega formata nagrade bodo začetno izbiro opravile nacionalne organizacije in predlagale le eno knjižno delo, v drugem krogu bo odločala sedemčlanska evropska žirija, ki bo izbrala enega nagrajenca in pet pisateljev, ki bodo prejeli posebno omembo oziroma nagrado v različnih kategorijah. Tako izbrani nagrajenci bodo prejeli finančno nagrado, polovica od njih bo lahko računala še na finančno podporo za izid njihovega nagrajenega dela v prevodih. Predvideno je, da bodo imena letošnjih nagrajencev oznanili 21. aprila na pariškem knjižnem sejmu. Za organizacijo in upravljanje nagrade bosta poskrbela le založniška in knjigotrška organizacija, pisateljska je 1. februarja sporočila, da izstopa iz konzorcija.
Vsako leto izide tudi antologija EUPL z odlomki iz nagrajenih del v izvirniku ter angleščini ali francoščini. FOTO: EUPL
Privilegiranje večjih knjižnih trgov na račun manjših
Porter Anderson, glavni urednik založniške revije Publishing Perspectives, je novico pospremil z začudenjem in s stališčem, da je posebej sramotno, če se sodelovanju pri nagradi, ki slavi pisateljsko početje, odreka organizacija, ki zastopa okrog 160.000 poklicnih pisateljev in prevajalcev.
V evropskem pisateljskem svetu so v izjavi zapisali: »Nov koncept nagrade Evropske unije za književnost ne promovira večjezičnosti, ki je ključ za evropsko raznolikost, in ne sledi načelom enake obravnave vseh sodelujočih držav.«
Anderson je to stališče komentiral z mnenjem, da je pisateljski svet ugotovil, da bo nov pristop pri izbiri nagrajencev EUPL privilegiral večje knjižne trge in jezike ter škodil manjšim. »Take teme so lahko hitro sporne, zamisel, da bi izdajali manj knjig, je tako kot zamisel o nagrajevanju manj naslovov takšna, da jo lahko omeniš le takrat, ko si dobro pripravljen na takojšen beg. Ironija evropske nagrade za književnost je, da nov pristop niža število nagrajencev in s tem šibi celoten program. To bi lahko bilo celo dobro, vendar: nacionalni zmagovalec bi bil bolj smiseln za posamezni knjižni trg in jezikovni kontekst kot pa nadnacionalni zmagovalec. In to, so zatrdili v evropskem pisateljskem svetu, je popolnoma napačen pristop te nagrade.«
Jezikovna raznolikost in literarna odličnost
Predsednica evropskega pisateljskega sveta, nemška pisateljica Nina George, je v izjavi sveta o izstopu iz sodelovanja pri EUPL zapisala: »Z izstopom EWC iz konzorcija zaradi spremembe pravil izbiranja nagrade prvič po začetku podeljevanja ne bodo organizirali predstavniki celotne knjižne verige, avtorji, založniki in knjigotržci. V novem ciklu bodo zanjo poskrbeli le založniki in knjigotržci.
Odločitev, čeprav težka, je bila nujna, vzrokov za to je več: od leta 2009 je na podlagi triletnega rotiranja od dvanajst do štirinajst držav nominiralo od tri do pet pisateljev, od dvanajst do štirinajst nacionalnih zmagovalcev je prejelo nagrado, ki je slavila evropsko jezikovno raznolikost ter literarno odličnost. Od letos bo zmagovalec le eden, zraven bo še pet častnih omemb.
V EWC ugotavljamo, da nov koncept ne spodbuja večjezičnosti kot temelja evropske jezikovne raznolikosti in ne sledi našemu prepričanju, da bi morale biti vse sodelujoče države obravnavane enako. Odkrivanje številnih novih avtorjev iz leta v leto smo razumeli kot bistveni pomen nagrade. Ker se je format spremenil, EWC noče več sodelovati. Za kolegialno sodelovanje se zahvaljujemo tako članom EWC, ki so najmanj v zadnjem desetletju prispevali k vidnosti in slišanosti raznolikih glasov ter tem, pa tudi sodelujočima ekipama FEP in EIBF. EWC pozdravlja vsakršne prihodnje formate evropskih programov, ki bodo osredotočeni na načela, ki bodo zagotavljala enako obravnavo, spodbujala večjezičnost ter nagrajevala pisateljske dosežke.«
Revija Publishing Perspectives je k tematiki dodala izjavo Arna Jundzeja, predsednika latvijskega pisateljskega društva, ki je sodeloval na sestanku, na katerem so razpravljali o novem formatu nagrade. »Nov model nagrade pomeni, da literature malih držav, kakršne so Latvija, Litva ali Estonija, naslednjih sto let lahko pozabijo na to nagrado. Ta nagrada nima svoje identitete, nasprotje med sanjami, da bi hkrati poskušali odkriti novo prodajno uspešnico evropske literature ter podpirali resno in nekomercialno literaturo, je otročje in neprofesionalno. Nov model EUPL v resnici pomeni podpiranje velikih, stabilnih knjižnih trgov in ignoriranje problemov malih knjižnih trgov.«
