Po Aurori prihaja Lumina

Mednarodno uveljavljen ženski pevski zbor Carmen manet je pod vodstvom dirigenta Primoža Kerštanja pripravil nadaljevanje zborovsko-izkustvenega koncerta, ki so ga začeli leta 2022 z Auroro. Novo intenzivno mistično zborovsko izkušnjo Lumina bodo predstavili jutri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ob 17., 19. in 21. uri.

Z Auroro so gledalcem in poslušalcem poskušali pričarati polarni sij na severu Evrope, tokrat pa z Lumino vabijo, da doživimo bioluminiscenco. Auroro,­ 45-minutni konceptualni glasbeni dogodek za 45 poslušalcev in 30 pevk, so izvajali v stolpu Škrlovec v središču kranjskega starega mestnega jedra, navdih so našli v nordijski glasbi. Največja posebnost tega projekta je bilo zborovsko doživetje en pevec – en poslušalec ter vpletenost poslušalcev v dogajanje na poseben in intimen način, brez distance. Nekaj podobnega je tudi Lumina.

Dirigenta Primoža Kerštanja smo vprašali, za kakšno vrste nadaljevanje projekta gre. »Lumina je nastala kot nadgradnja prvega projekta Aurora in se dotika še enega naravnega pojava bioluminiscence, ki nas je navdušila kot pojav in jo bomo poskušali vplesti v izbor skladb ter narediti iz tega zgodbo, ki se bo dotaknila vseh čutov in, upam, ustvarila pristen stik z občinstvom. Podobno kot pri avrori oziroma polarnem siju gre tudi pri bioluminiscenci za naravni pojav, ki se zgodi v posebnih okoliščinah, ljudi pa pusti odprtih ust. Bioluminiscenco lahko razložimo kot oddajanje svetlobe pri živih organizmih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobo. Nam najbolj znana je verjetno svetloba, ki jo v poletnih dneh ustvarjajo kresničke.« Dobesedni prevod bioluminiscence, ki izvira iz latinščine, je 'svetloba življenja'.

Koreografirani pevski nastop

Že pri Aurori so poleg vrhunskega petja skrbeli še za gibanje, za koreografijo. »Gibanje se vpleta v zbore že kar nekaj časa. Vendar je pri tem treba biti previden, da gibanje zbora ne preseže glasbe in je samo njena obogatitev. Srečo imamo, da koreografijo naredimo sami, ker menimo, da moraš zelo natančno poznati skladbe tudi od znotraj, da je lahko gib smiseln in obogati. Za Carmen manet je tehten gib izziv in ne gola všečnost,« pravi dirigent.

V obeh primerih se poigravajo s svetlobnimi telesi, ki jih nosijo pevke. To ustvarja posebne vizualne učinke na njihovem nastopu. »Igra glasbe, kakovosten izbor skladb, zvočnih vložkov, svetlobe in giba so naš navdih, zato so svetlobna telesa logična posledica vsega. Lumina je nastala [...] po tehtnem premlevanju, kam hočemo zapeljati zgodbo,« je pojasnil Kerštanj. Carmen manet obljubljajo edinstven zborovski dogodek, na katerem bo v okrogli Štihovi dvorani meja med odrom in obiskovalci zabrisana.

Evrovizijski zbor leta

Ženski pevski zbor Carmen manet je bil ustanovljen leta 2011 z željo po zborovskih dogodivščinah in harmonijah. Redno se udeležuje slovenskih in mednarodnih tekmovanj, festivalov in koncertov. Najodmevnejši nastop je zmaga na prvem tekmovanju Evrovizijski zbor leta 2017. Ponosne so tudi na studijski album Apollo 18, samostojni celovečerni koncert Vidim te v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in številne tematske projekte, ki so plod njihove domišljije in veselja do glasbe. Lani so dekleta dosegla novo veliko zmago, grand prix na tekmovanju Vox Lucensis v italijanski Lucci. Posebej rade sodelujejo s slovenskimi in tujimi ustvarjalci, s katerimi bogatijo zborovsko dediščino. Primož Kerštanj je dirigent in zborovski guru Carmen manet od ustanovitve.