Turistična pomlad v dunajskih muzejih
Z bližanjem pomladi tudi Dunaj spet turistično cveti; v avstrijski prestolnici je vse več tujih gostov, letališče prešteva iz dneva v dan več potnikov, hoteli so znova zadovoljni z zasedenostjo. Po treh letih pandemije covida-19 so se kongresni centri in muzeji s posebnimi razstavami, med njimi tako imenovanimi blockbusterji, ki pritegnejo številne obiskovalce iz tujine, vrnili v običajen ritem.
Turisti na Dunaju zdaj laže zadihajo: s 1. marcem je odpravljena obveznost nošenja maske FFP2 v vozilih javnega mestnega prometa. To ne pomeni, da nevarnosti okužbe s sars-cov-2 ni več; na začetku meseca so v mestu še vedno vsak dan odkrili okoli 1200 novih primerov, vendar ljudi s to boleznijo na intenzivni negi v bolnišnicah ni veliko.
Novi sijaj veličastne stare knjižnice
V stoletjih, ko je bil središče habsburškega cesarstva, je Dunaj postal velika umetniška zakladnica. Večina habsburških in drugih umetniških zbirk je ostala v avstrijski prestolnici tudi po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918. V zadnjih nekaj desetletjih so poleg več starih, velikih muzejev zgradili številne nove razstavne prostore mednarodnega kova, kot je velika Muzejska četrt v nekdanjih cesarskih hlevih, ki so bili dolgo (staro) dunajsko sejmišče.
V Muzejski četrti, odprti leta 2001, so novozgrajeni Leopoldov muzej, Mumok (Muzej moderne umetnosti Sklada Ludwig) pa tudi Kunsthalle, velik prostor za posebne razstave, arhitekturni center in drugi. Tudi Kunst Haus Wien in Bank Austria Kunstforum Wien, odprta konec 20. stoletja na drugih naslovih v mestu, imata pogosto razstave umetnikov svetovnega formata. Lansko poletje so sredi Dunaja, v stari, prenovljeni palači, odprli še nov muzej Heidi Horten z bogato zbirko znanih modernih in sodobnih umetnikov.
Po lanski obnovi je spet mogoče obiskati razkošno dvorano (Prunksaal) Avstrijske nacionalne knjižnice. To je zagotovo eden najlepših zgodovinskih prostorov za shranjevanje knjig na svetu. Dolga je 77 metrov, s kupolo v osrednjem delu, visoko dobrih 29 metrov. V tej mojstrovini poznega baroka – zasnovala sta jo slovita arhitekta Johann Bernhard Fischer von Erlach in njegov sin Joseph Emanuel – hranijo več kot 200.000 knjig iz obdobja med letoma 1501 in 1850.
Trend hitrega okrevanja
Leta 2022 je imel Dunaj 13,2 milijona prenočitev v turističnih namestitvah, kar je 164 odstotkov več kot leta 2021, a še vedno približno 25 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2019, pred pandemijo covida-19. Dunajsko mednarodno letališče v Schwechatu ima podobne rezultate: lani je sprejelo 23,7 milijona potnikov, kar je 127,6 odstotka več kot leta 2021, a še vedno 25 odstotkov manj kot leta 2019. Trend hitrega okrevanja se nadaljuje tudi na začetku letošnjega leta. Schwechat je imel januarja 1,67 milijona potnikov, kar je dvakrat več kot januarja 2022 – in le devet odstotkov manj kot januarja rekordnega leta 2019. Tudi dve največji turistični znamenitosti v Avstriji sta lani močno povečali obisk: dunajski dvorec Schönbrunn si je ogledalo več kot 2,3 milijona obiskovalcev, živalski vrt v parku Schönbrunn pa dva milijona.
Razkošna dvorana je v posebej zgrajenem krilu Hofburga, zimske rezidence habsburške dinastije. Dokončana je bila leta 1735, ko je vladal cesar Karel VI., oče Marije Terezije. Tedaj je to bila Dvorska knjižnica, zdaj pa je jedro nacionalne knjižnice, kjer pripravljajo posebne razstave. Naslednja, imenovana O vrtovih in ljudeh, se bo začela konec marca in bo trajala do 5. novembra. Obiskovalci bodo lahko na njej videli številne tiskane grafike, izvirne risbe, načrte, fotografije in druge dokumente, ki prikazujejo razvoj umetnosti vrtne arhitekture v zadnjih petsto letih.
Avstrijska nacionalna knjižnica ima še nekaj muzejev na drugih naslovih v mestu. Na Heldenplatzu, kjer je glavni vhod v knjižnico, je globoko pod zemljo Muzej papirusa. Tudi tega so med pandemijo leta 2021 prenovili in je zdaj ponovno odprt za obiskovalce. Ta svojevrstna ustanova hrani največjo zbirko starih zapisov na svetu; od skupno 180.000 tovrstnih predmetov jih je na ogled 400. Gre za zapise na papirusu, papirju, pergamentu, keramiki in lesu iz starega Egipta, stare Grčije, Rima, Bizanca, arabskih držav ...
Edinstven na svetu je tudi Muzej globusov v palači Mollard na Herrengasse, prav tako v središču Dunaja. V njem je mogoče videti 250 starih globusov – večina jih prikazuje naš planet, a ne vsi – in različnih astronomskih instrumentov. Na Herrengasse je tudi Muzej esperanta, v katerem je predstavljenih 135 let zgodovine tega najbolj znanega planskega jezika. Muzej esperanta je tudi svetovna knjižnica vseh publikacij v tem jeziku.
Veliki mojstri v Albertini
Znani dunajski muzeji zdaj prav tako eden za drugim odpirajo posebne razstave, med njimi so, tako kot pred pandemijo, tako imenovani blockbusterji, ki prikazujejo dela svetovno znanih umetnikov, se zelo oglašujejo in pritegnejo številno občinstvo, tudi veliko turistov. Albertina, ena najpomembnejših zbirk grafične umetnosti na svetu, je v tem še posebej dejavna. Po prenovi, končani leta 2003, v palači stalno poteka več vzporednih posebnih razstav.
Eden aktualnih blockbusterjev je zagotovo Dürer, Munch, Miró – Veliki mojstri tiskane grafike (do 14. maja). Na drugi posebni razstavi, poimenovani Bruegel in njegov čas, bodo do 24. maja na ogled vrhunske risbe nizozemskih mojstrov 16. stoletja. Številne Brueglove risbe, polne humorja in ironije, so ogledalo vsakdanjega življenja kmalu po srednjem veku. Med 17. marcem in 18. junijem bo v tej palači še ena posebna razstava, ki bo gotovo pritegnila množice. Imenuje se Picasso in bo zaznamovala 50. obletnico smrti enega najslavnejših umetnikov 20. stoletja.
Albertina je leta 2018 dobila v last zbirko Essl z več kot 1300 deli sodobne umetnosti, leta 2020 pa tudi svojo drugo lokacijo, Albertino Modern, ki je v delu velike dunajske Künstlerhaus na Karlsplatzu in kjer so pogosto prav tako zelo zanimive posebne razstave. Do 23. julija je na ogled Od Andyja Warhola do Damiena Hirsta – Revolucija tiskane grafike, do 23. aprila pa Piktorializem – umetniška fotografija okoli leta 1900, ki prikazuje, kako so fotografi tega časa s svojimi posnetki poskušali posnemati slikarje.
Vrnitev velikih kongresov
Dunaj je eno vodilnih svetovnih mest v kongresnem turizmu. V prvem tednu marca se je v njem znova zbralo več kot 20.000 zdravnikov, trgovcev z medicinsko opremo z vsega sveta, in drugih udeležencev Evropskega kongresa radiologije. V drugi polovici aprila bo še eno od velikih mednarodnih srečanj, ki jih vsako leto pripravijo v avstrijski metropoli; kongres Evropske geofizične zveze bo imel okoli 10.000 udeležencev. Skoraj vsak dan so v mestu številna manjša in večja srečanja različnih strokovnjakov, posebej medicinskih. Med slednjimi bo letos tudi nekaj večjih kongresov z 2000 do 12.000 udeleženci.
Tudi dunajski Umetnostnozgodovinski muzej, eden največjih muzejev klasične umetnosti na svetu, ki hrani večino zbirk habsburške dinastije, pripravlja občasno posebne razstave, na katerih dela vrhunskih sodobnih slikarjev sobivajo z izbranimi iz muzejske zbirke. Pred desetimi leti je bila, na primer, v tem muzeju zelo uspešna razstava z deli slovitega britanskega slikarja Luciana Freuda (1922–2011), vnuka Sigmunda Freuda. Zdaj se do 25. junija 73 slik in dve skulpturi prav tako svetovno znanega slikarja Georga Baselitza (rojen leta 1938) srečuje s 40 deli Cranacha, Tiziana, Rubensa in drugih starih mojstrov. Kot je povedal sokurator razstave Andreas Zimmermann, je Baselitz sam izbral dela, ki obravnavajo izključno goloto.
Zgodovina praznovanj in spomin na SFRJ
Ena zanimivejših in večjih aktualnih posebnih razstav na Dunaju je zagotovo še The Fest – Med reprezentanco in izgredi, ki bo v Muzeju uporabne umetnosti (Mak) do 7. maja; 650 eksponatov prikazuje kulturno zgodovino različnih praznovanj: maškarad, političnih veselic, subverzivnih klubskih žurov in podobnih dogodkov.
Obiskovalci, posebej tisti, ki se spominjajo SFRJ in so te dni na Dunaju, si lahko še do nedelje, 12. marca, ogledajo razstavo Sanja Iveković – Works of Heart (1974–2022). Organizatorji poudarjajo, da je bila Sanja Iveković, rojena leta 1949 v Zagrebu, prva feministična umetnica v nekdanji Jugoslaviji. Na razstavi so med drugim fotografije njenega performansa Trikotnik iz 70. let. Serija fotografij prikazuje, kaj je mlada umetnica počela na balkonu stanovanjske hiše v Zagrebu, mimo katere naj bi kmalu peljala kolona s kabrioletom, iz katerega sta Tito in Jovanka Broz mahala množici ljudi.
