Finančni sistem je robusten, nekatera tveganja še povišana
Finančni sistem v Sloveniji ostaja robusten, posamezna tveganja (obrestno in kreditno tveganje ter tveganje, povezano s trgom nepremičnin) pa ostajajo povišana, a s stabilnimi obeti, ugotavlja Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti. Mednarodne okoliščine so za bančni sistem precej stresne, a lahko ostajamo zmerni optimisti, evropski in naš bančni sistem je po pretresih v ameriških in švicarskih bankah trden in zaupanja vreden in je popolnoma drugačen kot v Ameriki, je ob predstavitvi poročila zatrdil viceguverner BS Primož Dolenc. Analize po njegovih besedah ne kažejo večje možnosti za recesijo v Evropi, inflacija pa na drugi strani ostaja bistveno nad ciljem denarne politike, zato bo še vnaprej neizogibna restriktivnost denarne politike.
V BS so v analizo tokrat dodali dve novi tveganji: kibernetsko in oceno podnebnih tveganj za bančni sistem, obe so ocenili za zmerno in s stabilnimi obeti. Kar zadeva nepremičninski trg, se sicer povišano tveganje v zadnjem obdobju znižuje, saj se kažejo znaki umirjanja gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin. Rast njihovih cen se je nekoliko upočasnila, vendar je ostala precej visoka, medtem ko je število prodaj upadlo, zmanjšuje se tudi povpraševanje, stanovanjska posojila so medletno upadla za približno 28 odstotkov, kažejo podatki centralne banke.
V BS še ugotavljajo, da kakovost bančnega portfelja ostaja ugodna. Delež nedonosnih izpostavljenosti je z 1,1 odstotka rekordno nizek, smo pod povprečjem evrosistema. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so sicer v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Kreditno tveganje sicer ostaja povišano zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tega tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.
Banka zvišuje posojilne, manj pa depozitne obrestne mere
Dohodkovno tveganje bank pri nas ostaja zmerno, obrestna marža se je po zadnjih podatkih znatno zvišala, na 1,8 odstotka. Banke so lani dosegle 543 milijonov evrov dobička pred davki, kar je na ravni predlanskega leta, glavna vzroka za to sta rast obrestnih mer ter nizke slabitve in rezervacije.
Ob posledično visokem donosu na kapital, ki znaša 10,8 odstotka, kapitalski položaj ostaja soliden, tudi količnik kapitalske ustreznosti je na ravni evrskega povprečja. Tudi likvidnost bančnega sistema ostaja visoka, količnik je na ravni 300 odstotkov, s čimer smo v zgornji tretjini držav evrskega območja, likvidnostna rezerva bank znaša skoraj petina bilančne vsote.
Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen in najpomembnejši vir financiranja slovenskega bančnega sistema. Z rastjo vlog na vpogled in dolgoročnih posojil se je razmeroma velika vrzel v ročnosti med naložbami in obveznostmi še nekoliko povečala, s tem pa tudi tveganje nestabilnosti financiranja bančnega sistema, ki izhaja iz te vrzeli. Zato še naprej ocenjujemo tveganje financiranja kot zmerno, ugotavljajo v BS.
Ob zaostanku povečevanja depozitnih obrestnih mer za posojilnimi obrestnimi merami je realno pričakovati, da se bodo sčasoma povečevale tudi depozitne obrestne mere. Tedaj se bo spremenila tudi struktura depozitov v smer večje ročnosti, meni Dolenc.
V reviziji omejitve kreditiranja prebivalstva
Banka Slovenije za preprečevanje in blaženje tveganj uporablja štiri makrobonitetne ukrepe, med njimi so makrobonitetne omejitve za kreditiranje prebivalstva, ki so v reviziji. Po Dolenčevih besedah so revizijo začeli po tem, ko je DZ sprejel novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru. »Zdaj tečejo interne diskusije na to temo, o tem bo tudi še razprava z bankami. Gre za to, da se zadeve postavijo na pravo mesto glede na minimalno plačo. Minimalne standarde bomo postavili na raven, kot mislimo, da je prav. Ne bodo se več vezali na dohodek, poudarek bo na minimalnih življenjskih stroških, to je osnovna ideja, dokončne odločitve pa še ni.«
