Kaj bo na dnevnem redu kongresa Uefe v Parizu
Evropska nogometna zveza Uefa bo v četrtek ob 10. uri v Parizu izvedla 48. kongres. Na dnevnem redu bodo običajne zadeve s poročili in načrti, obenem pa bodo delegati 55 članic sprejemali strategijo za obdobje 2024-2030. Prav tako bodo predlagali še nekaj amandmajev k obstoječemu statutu, glasovali bodo tudi o »podaljšanju« predsedniškega mandata.
Prav to vprašanje je v zadnjem času botrovalo k temu, da so se vsaj navidez začeli krhati odnosi na Uefi. Na zvezi so pojasnili, da ne gre za vsebinske spremembe statuta, saj da že obstoječi predpisi omogočajo predsedniku, Slovencu Aleksandru Čeferinu, vnovično kandidaturo za predsednika leta 2027. Kar nekaj medijev po svetu pa je pisalo o potencialnem uporu proti Čeferinu, ki je imel v zadnjih letih popolno podporo.
A od tega upora očitno ne bo nič. Resda je Uefo v zadnjem času zapustil eden tesnih Čeferinovih sodelavcev, Hrvat Zvonimir Boban, češ da je Slovenec z glasovanjem o podaljšanju predsedniškega mandata poteptal lastno reformo o omejitvi predsedniške funkcije na 12 let oziroma na tri mandate, in da je predsednik romunske zveze Razvan Burleanu ob tem postal nekakšno osrčje boja proti spremembam statuta za podaljšanje predsedniškega mandata, s čimer se sicer strinja tudi Uefin zakladnik David Gill.
A romunski mediji in tudi tiskovna agencija AP so poročali, da bo romunska zveza kljub nameram Burleanuja, ki naj bi bil potencialni Čeferinov tekmec, na kongresu podprla spremembe statuta, tako da bo kongres tudi tokrat očitno minil v soglasju s Čeferinom.
Ta je že na lanskem kongresu v Lizboni v pogovoru za STA dejal, da je mandat 2023-2027 teoretično predzadnji njegov, tako da zadeva o še enem mandatu ni nekaj novega. Spomnimo, 56-letni slovenski odvetnik je na čelo Uefe prišel leta 2016, ko je v nepolnem mandatu zamenjal Michela Platinija, za svoj prvi poln mandat je bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023.
V tem zadnjem se je znašel pod nekaj kritikami, predvsem zaradi tega, ker se ni takoj oglasil ob aferi Rubiales, ker je želel vrniti mlade ruske ekipe na mednarodna tekmovanja in na zadnje, ker se zavzema za že omenjene spremembe statuta. S slednjimi bi po navedbi Uefe zgolj izpolnili predloge njene pravne službe za ustrezen zapis obstoječega pojasnila glede veljavnosti omejitve mandatov, ki je bila vpeljana leta 2017.
Burleanu, ki sicer skupaj s Čeferinom predstavlja Uefo v izvršnem odboru Mednarodne nogometne zveze, je bil očitno tudi tarča enega od Čeferinovih odgovorov v pogovoru za časnik Guardian. »Tam je nek klovn iz ene od zvez, ki dnevno kliče druge zveze in medije ter tarna, češ da gre za zaroto. Meni osebno ali drugim v Uefinem vodstvu pa ne pove ničesar. Druge zveze so nas opozorile na njegovo obnašanje in se mu posmehujejo,« je dejal Čeferin za britanski časopis.
»Sam seveda z veseljem pojasnim, za kaj gre. Naj vam nedvoumno zagotovim: sprejetje statuta ne bo vplivalo na mojo možnost ali možnost katerega koli drugega člana izvršnega odbora, da kandidira za nov mandat,« je dejal za Guardian.
Kot je dejal, gre pri spremembah za pravno in za faktično vprašanje. »Pravno gledano smo leta 2017 imeli kongres, na katerem sem predlagal omejitev mandatov, ki je bila tudi zapisana v statut. Vendar je besedilo tega tako nejasno, da de facto nismo imeli veljavnih omejitev števila mandatov, ker se ob vsaki spremembi statuta mandati za nazaj ne bi šteli. Tega nisem vedel, zato je moja administracija leta 2018 spremenila besedilo na način, da se te prenaša na vsakokratni veljavni statut. A je to bilo storjeno brez potrditve kongresa ali drugega ... zaradi česar ne velja. Zato zdaj predlagamo spremembo, ki bi pojasnilo predpis, saj brez tega omejitev mandatov ne velja in lahko kandidiram večno.«
»Faktično vprašanje ob tem pa je, ali sploh nameravam kandidirati v letu 2027? O tem bom obvestil medije ob pravem času. Če sem pa iskren, sem zelo utrujen po vsem, kar smo doživljali v zadnjih letih, tako da o tem nisem prepričan. A brez predlaganih sprememb enostavno nimamo veljavnih omejitev števila mandatov. Tako preprosto je to,« je za časnik dodal Čeferin.
Po romunski zvezi pa je tudi hrvaška kljub Bobanovemu odhodu že poudarila, da to ne bo spremenilo njenega odnosa z Uefo, kar je še en (majhen) pokazatelj, da bo tudi tokratni dnevni red minil brez večjih pretresov.
Na njem so med drugim še finančna poročila za prejšnje finančno leto in potrditev proračuna za finančno leto 2024/25, že omenjena strategija za prihodnje šestletno obdobje, prav tako pa bodo ratificirali člane izvršnega odbora, in sicer dva predstavnika združenja evropskih klubov (Eca) Naserja Al Helajfija (PSG), ki kandidira za ponovno izvolitev, in Miguela Angela Marina Gila (Atletico Madrid) ter predstavnika združenja evropskih lig Pedra Proenco, sicer predstavnika portugalske lige. Vse bodo potrjevali za štiriletni mandat.
Potrjevali bodo sestavo še nekaj drugih odborov, se seznanili z zadnjimi informacijami Uefine administracije, se dotaknili kongresa Mednarodne nogometne zveze, ki bo 17. maja v Bangkoku, ter naslednjega rednega Uefinega kongresa 2025.
Na dve uri in pol trajajočem dogodku bo tudi ruska delegacija na čelu s predsednikom tamkajšnje zveze Aleksandrom Djukovom. Na dnevnem redu sicer ne bo potencialnega vračanja Rusije v mednarodna tekmovanja.
Že dan pred kongresom se bodo sestali člani izvršnega odbora Uefe, glavne teme seje bodo delitev sredstev v klubskih tekmovanjih, seznanitev s posodobljenimi poročili odborov, evropskega prvenstva 2024 ter zaključkov klubskih tekmovanj, strategija 2024-30, poročilo projekta Respect 2022/23 in določitev termina in kraja naslednjega kongresa 2025.
