Junija je na kapitalskih trgih vladal izjemen pesimizem. Presenečali so podatki o visoki in še naprej višajoči se inflaciji, vojna v Ukrajini se ne umirja, centralne banke pa so začele odločno izvajati restriktivno monetarno politiko. Poleg tega potrošnike vedno bolj bremenita visoka inflacija in energetska draginja, kar v splošnem povzroča negativno razpoloženje.

Po močnih junijskih razprodajah na delniških trgih, ki jih je poganjal predvsem strah pred posledicami visoke inflacije, so se kapitalski trgi nekoliko stabilizirali. Julij je bil za svetovne delniške trge močno pozitiven. V ZDA so se delnice podražile za 6,3 odstotka, v Evropi pa za 5,9 odstotka. Njihovo vrednost so poganjali različni dejavniki.

Pocenitev nafte

Strah pred inflacijo je ceno nafte brent v sredini junija pognal nad 120 dolarjev, ki pa se je vse do julija cenila, ko je strah pred inflacijo vsaj delno zamenjal strah pred recesijo. Nafta brent se je pocenila, sredi julija celo pod 100 dolarjev. Nižja cena pomeni tudi nižje stroške za podjetja in posledično gospodinjstva ter nižje inflacijske pritiske.

INFOGRAFIKA: Delo

Znižanje donosnosti do dospetja državnih obveznic

Donosnosti 10-letnih državnih obveznic so se od sredine junija znižale. Donosnost ameriške obveznice se je znižala s 3,47 na 2,67 odstotka, donosnost nemške obveznice z 1,77 na 0,82 odstotka, donosnost slovenske obveznice pa z 2,77 na 1,99 odstotka. Razlog za nižje donosnosti je prav tako rastoč strah pred recesijo.

Evropska centralna banka (ECB) je 21. julija dvignila referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk, in sicer z –0,5 na nič odstotkov. Odločili so se za višji začetni dvig, da pospešijo vrnitev inflacije na ciljno raven dveh odstotkov (trenutno je inflacija v evrskih državah 8,6 odstotka). Hkrati so predstavili instrument TPI (Transmission protection instrument), s katerim bodo omejili razpone v donosnostih evrskih državnih obveznic. Ta instrument jim bo pomagal pri normalizaciji monetarne politike in financiranju bolj zadolženih držav (na primer Italije). Ameriška centralna banka Fed je ponovno dvignila zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk na 2,5 odstotka.

Vojna v Ukrajini

Vojno stanje v Ukrajini se v zadnjem mesecu ni poslabšalo niti izboljšalo, kar kapitalski trgi zaznavajo kot rahlo pozitivno.

INFOGRAFIKA: Delo

Ukrepi držav

Dodatno so k rasti cen delnic pripomogle države, ki sprejemajo ukrepe za blaženje posledic energetske draginje. Slovenija je zajezila cene energentov na račun znižanja trošarin in stopnje DDV ter z omejitvijo cene plina in elektrike za vsa gospodinjstva in mala ter srednje velika podjetja. Bolj ali manj podobne ukrepe so sprejele tudi preostale evropske države.

Dodatno so se države EU dogovorile, da je treba do začetka novembra letošnjega leta napolniti rezerve s plinom do vsaj 80 odstotkov, kar je minimalna kapaciteta, ki jo potrebujemo, da prebrodimo zimske mesece. Prav tako so se za to zimo države EU zavezale k zmanjšanju povpraševanja po plinu za 15 odstotkov, saj ponudbeni šok na strani plina še vedno ni končan. Za gospodinjstva bodo zagotovljene dostopne cene in količine potrebnih energentov, podjetja pa se bodo morala prilagoditi.

Rast plač

Potrošniki želijo občutna bremena inflacije izničiti z dvigi svojih plač, kar bi jim omogočilo ohranitev realne kupne moči. V ZDA so plače zrasle za 6,7 odstotka, pri čemer rastejo plače na delovnih mestih, kjer ni potrebna izobrazba, hitreje kakor na delovnih mestih, kjer je izobrazba potrebna.

Kljub pozitivnemu dogajanju na delniških trgih se še vedno dražita plin in elektrika, ki sta se od leta 2019 podražila z 20 na 150 evrov oziroma s 45 na 370 evrov, inflacija v zahodnem svetu pa ostaja izjemno visoka. V tako nepredvidljivih časih je nemogoče predvideti, ali nas čaka obdobje znižanja inflacije, kjer bo škoda za gospodinjstva in podjetja omejena, ali pa obdobje finančne nestabilnosti in dodatnih pocenitev na delniških trgih.