Slovenija na indeksu zaznave korupcije spet na zgodovinskem dnu
Nevladna mednarodna organizacija Transparency International (TI) s sedežem v Berlinu je objavila indeks, ki predstavlja letno inventuro zaznavanja korupcije v javnem sektorju na globalni ravni, in sicer v 180 državah sveta za leto 2022.
Sodeč po objavljenem, ostajata zahodna Evropa in Evropska unija najmanj obremenjeni s korupcijo, a je veliko držav stare celine kljub temu imelo najslabše rezultate. Slovenija je med njimi; z le 56 točkami od sto možnih zelo zaostajamo za povprečjem regije, ki znaša 66 točk. Na globalni ravni nam pripada 41. mesto, izenačeni smo s Češko, Gruzijo in Italijo.
Veliko evropskih držav z najslabšimi rezultati do zdaj
Indeks ima dolgo tradicijo, nastal je leta 1995, pred desetimi leti pa so vanj vključili še metodologijo, ki omogoča medletno primerjavo ocen. Število možnih točk, ki jih lahko doseže posamezna država, je sto. Višje ko je število točk, manj je korupcije. Slovenija je bila že na lanskem seznamu s 57 točkami na 41. mestu, kar je bila najslabša uvrstitev po letu 2013, letos pa je izgubila še točko in se spet znašla med državami, ki so dosegle zgodovinsko dno.
Takih držav je v zahodni Evropi in EU veliko. Ciper ima 52 točk, Madžarska 42, Luksemburg 77, Malta 51, Nizozemska 80, Poljska 55, Švedska 83, Švica 82 in Velika Britanija 73. Vse navedene številke predstavljajo najslabše rezultate teh držav do zdaj.
Najbolje se s korupcijo borijo Danci
Najboljši rezultat je tokrat tako v regionalnem kot tudi globalnem okviru dosegla Danska z 90 točkami, v Evropi ji sledita Finska s 87 točkami in Norveška s 84. Norveška in Finska sta bili na lanskem indeksu v družbi Nove Zelandije globalni zmagovalki, vse tri države pa so dosegle 88 točk.
V zahodni Evropi in EU sta se poleg Madžarske tokrat najslabše izkazali še Romunija s 46 in Bolgarija s 43 točkami. TI opozarja, da so od leta 2017 v korupciji nazadovale skoraj vse države regije, le Irska, ki ima 77 točk in zaokroža deseterico, je v teh letih izkazala opazen napredek.
Od pritiskov industrije do korupcijskega škandala v evropskem parlamentu
Opazen zdrs zahodne Evrope in EU v korupcijo TI argumentira s tem, da je leto 2022 razkrilo neupravičen vpliv na regionalno odločanje, za katerim so močni interesi industrije in tujih akterjev – od škandala z Uberjem v Franciji, ki je tokrat dosegla 72 točk, do povezav nemške politike (Nemčija je pristala pri 79 točkah) z ruskim državnim plinskim podjetjem Gazprom ali korupcijski škandal v evropskem parlamentu z obtožbami jemanja podkupnin, povezanih s Katarjem in Marokom.
»Medtem ko se Evropa spopada z neštetimi izzivi – od vojne v Ukrajini, posledično pomanjkanja energije in hrane do recesije –, se ji kot regiji ne uspe bojevati proti korupciji. Minulo leto smo v Franciji, Nemčiji in EU lahko zaznavali, kako močne industrije in tuji voditelji vplivajo na politiko na račun javnega interesa. Če se želijo voditelji učinkovito spopasti s krizami, bodo morali dati prednost celovitim, trajnostnim ukrepom za boj proti korupciji in zagotavljanje integritete v politiki,« je zapisala koordinatorka TI za zahodno Evropo in EU Flora Cresswell.
Med prvo deseterico v globalnem okviru so sicer še vedno v prednosti evropske države. Do desetega mesta se jih zvrsti kar osem, neevropska sta le Nova Zelandija in Singapur. Povsem na dnu indeksa s komaj kakšno točko nad številom deset pa so Jemen, Venezuela, Južni Sudan, Sirija in na zadnjem mestu Somalija.
